Opredelite se do prihodnosti vzgoje in izobraževanja!

političnim strankam in listam

Ljubljana, 9. maja 2018

JAVNI POZIV K OPREDELITVI DO POMENA IN PRIHODNOSTI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

Za Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki zastopa interese 38 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, raziskovalni dejavnosti in kulturi, je skrajno zaskrbljujoče, da je razprava o prihodnosti javne vzgoje in izobraževanja v Sloveniji povsem odsotna iz predvolilnega dogajanja  in soočenj političnih strank, ki kandidirajo na bližajočih se državnozborskih volitvah. V enaki meri to velja za znanost, raziskovalno dejavnost in kulturo.

Čeprav desetletni trend padanja sredstev, ki jih država namenja za vzgojo in izobraževanje, neposredno napoveduje neizbežen padec kakovosti javnega vzgojno-izobraževalnega sistema v prihodnjih letih pri nas, to politike očitno ne skrbi. Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) se je delež BDP za izobraževanje od leta 2005 do leta 2015 znižal s 5,3 na 4,6 odstotka in tako zaostaja za povprečjem držav OECD, ki je 5,2 odstotka. Od leta 2010 do 2014 se je delež javnih izdatkov za izobraževanje med vsemi državi članicami OECD najbolj znižal prav v Sloveniji. Politika ne razume, da razvrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela, ki se stopnjuje od začetka krize do danes, odvrača mlade – še posebno tiste najbolj sposobne – od študija za pedagoške poklice, na kar v Pogledu na izobraževanje 2017 opozarja tudi OECD (Education at a Glance 2017). Po teh podatkih ima Slovenija med državami članicami OECD enega najnižjih deležev učiteljev in učiteljic, ki so mlajši od 30 let. Krog je sklenjen: zmanjševanje pomena vzgoje in izobraževanja je posledica znižanega in neustreznega financiranja področij, kar se nujno odraža v padanju ugleda učiteljskega poklica, najočitnejši izraz drsenja družbenega statusa vzgojno-izobraževalnih poklicev pa so nižje plače izobraževalk in izobraževalcev, če jih vzporejamo s plačami zaposlenih na primerljivih delovnih mestih v javnem sektorju z enako zahtevano stopnjo izobrazbe. In ne gre le za skrajno resno vprašanje neustreznega financiranja, ki kaže – tako kot odsotnost vzgoje in izobraževanja na soočenjih strank in iz predvolilnih intervjujev prvakov političnih strank – na marginalizacijo pomena vzgoje in izobraževanja. Politika očitno ne opazi, da so potrebni strateških razmisleki o prilagoditvah vzgojno-izobraževalnega sistema, ki jih zahtevajo hitre spremembe v družbi, dramatične posledice podnebnih sprememb in z njimi povezani migrantski tokovi, poglabljanje sistemske neenakosti pri nas in v svetu, razvoj novih tehnologij in umetne inteligence. Sprašujemo se, kako je mogoče, da imajo financiranje vzgoje in izobraževanja ter prihodnji koncepti in premisleki o sistemu vzgoje in izobraževanja pri veliki večini slovenskih političnih strankah v volilnih programih povsem marginalno mesto, v najboljšem primeru pa le-te zgolj ponavljajo stare, presežene opredelitve.

Slovenski šolarji in šolarke dosegajo v najpomembnejših mednarodnih primerjavah znanja, kot sta PISA in TIMSS, ki ju izvaja OECD, pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti nadpovprečne rezultate, kar predstavlja nujni temelj za uspešno gospodarstvo in kakovostno življenje državljank in državljanov. Ponovno opozarjamo: če se bodo trendi marginalizacije vzgoje in izobraževanja nadaljevali, je padec kakovosti javnega izobraževanja v Sloveniji neizbežen! Politične stranke, ki se potegujete za glasove volivk in volivcev, zato pozivamo, da se jasno opredelite do ključnih dilem prihodnje vloge in pomena izobraževanja v naši državi. Enako pričakujemo, da se boste opredelili do problematike zniževanja sredstev za znanost in kulturo, ki se ju prav tako kot vzgojo in izobraževanje izriva na rob interesa političnih strank in javnosti.

S spoštovanjem,

Jelka Velički, predsednica Glavnega stavkovnega odbora SVIZ
Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ