Javni poziv k ukrepanju v zvezi strojnimi prevodi v slovenski jezik
POVEZAVA DO PETICIJE ZA BOLJŠE PREVODE: Gledalci nismo popravljalci podnapisov!
Spoštovani,
prevajalci avdiovizualnih vsebin v času hitrega razvoja umetne inteligence in digitalnih tehnologij z veliko zaskrbljenostjo spremljamo stanje slovenskega jezika na televizijskih programih in pretočnih platformah.
Slovenščina ni zgolj sredstvo sporazumevanja, temveč temelj naše kulturne identitete, zgodovinskega spomina in nacionalne samobitnosti. Zato nas skrbi, saj državne ustanove, katerih poslanstvo je skrb za slovenski jezik, doslej niso namenjale dovolj pozornosti izzivom, ki jih za slovenščino prinašajo vse širša uporaba umetne inteligence in korenite spremembe medijskega prostora.
Televizija, filmi in serije so bili desetletja eden od najpomembnejših virov kakovostne slovenščine. Generacije mladih in starejših gledalcev so ob kakovostnih podnapisih, sinhronizacijah in lektoriranih vsebinah širile besedni zaklad, razvijale jezikovni občutek in utrjevale pismenost. Tudi predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič trdi, da povprečen gledalec prebere več podnapisov kot knjig in časopisov skupaj in da je za številne to tudi edini stik z nekoliko kompleksnejšim jezikom (dr. Kozma Ahačič v oddaji Panoptikum, RTV Slovenija, 2022). Toda danes kakovostna slovenščina v avdiovizualnih vsebinah ni več samoumevna. Postaja bolj izjema kot pravilo, samo zato, ker je tako ceneje.
V prevajalski stroki se namreč stopnjujejo pritiski naročnikov in posredniških agencij, ki v umetni inteligenci vidijo priložnost za še večji zaslužek. Prevajalcem vsiljujejo uporabo strojnih prevodov ter od njih zahtevajo zgolj površen pregled ali naknadno urejanje besedil, ustvarjenih z umetno inteligenco. Tovrstni prevodi se uporabljajo in nekritično objavljajo, tudi ko gre za novinarska besedila. Ob tem se roki krajšajo, plačila znižujejo, merila kakovosti pa nižajo. Pri tem prednjači naša največja komercialna TV-hiša, ProPlus. Pri njih se prevodi, ustvarjeni z umetno inteligenco, uvajajo s polno paro. Prevajalec prevzema le še vlogo podplačanega »lektorja« nekakovostnih strojno generiranih vsebin. Samo vprašanje časa je, kdaj bo iz procesa popolnoma izločen.
Slovenski gledalci so ob takšnih praksah neposredno prikrajšani. Slabi, dobesedni in strojno ustvarjeni prevodi ne zmanjšujejo le kakovosti gledalske izkušnje, temveč otežujejo razumevanje vsebine, siromašijo besedni zaklad ter zmanjšujejo dostopnost informacij. Gledalec, ki se srečuje z neustreznimi izrazi, neprevedenimi tujkami in nerazumljivimi dobesednimi prevodi, je v primerjavi z gledalci v jezikovno bolj zaščitenih okoljih na slabšem. Medtem ko kakovostni podnapisi gledalcu omogočajo polno razumevanje vsebine in hkrati bogatijo njegovo jezikovno znanje, ga nekakovostni prevodi prikrajšajo za pomenske odtenke, kulturne reference, humor in strokovno terminologijo. Posledice takšnih praks niso zgolj estetske ali strokovne. Dolgoročno vplivajo na bralno razumevanje, jezikovni občutek in zmožnost kritičnega vrednotenja informacij. Če bodo gledalci vse pogosteje izpostavljeni nekakovostnim prevodom, bo raven javne rabe slovenščine neizogibno upadala.
Takšna praksa ni tehnološki napredek, temveč sistematično razvrednotenje prevajalskega poklica in neposredna grožnja kakovosti slovenskega jezika v javnem prostoru. Učitelji in jezikovni strokovnjaki že opozarjajo na vse slabše bralno razumevanje, skromnejši besedni zaklad otrok ter težave pri samostojnem pisanju in kritičnem vrednotenju informacij. Mladi vse pogosteje uporabljajo orodja umetne inteligence, ne da bi razumeli njihove omejitve ali znali presoditi jezikovno kakovost ustvarjenih besedil.
Če bodo javni mediji, televizijske hiše, pretočne platforme in drugi še naprej nekritično uvajali prevode, ustvarjene z umetno inteligenco, bodo prihodnje generacije odraščale v okolju, v katerem kakovostna slovenščina ne bo več pravilo, temveč redka izjema. Ne pozabite, da med mladimi najbolj priljubljena pretočna platforma Netflix v Sloveniji nudi svoje plačljive storitve brez slovenskih prevodov vsebin. Prevod v slovenski jezik se ji zdi nepotreben strošek, država pa ob tem ne ukrepa. Netflix tudi na račun slovenskih uporabnikov platforme kuje še večji dobiček in ne načrtuje, da bi v prihodnosti omogočil slovenske prevode. Na Islandiji, kjer živi približno 400 000 ljudi, Netflix zagotavlja prevode.
Umetna inteligenca je lahko koristno orodje, vendar ne sme postati nadomestilo za strokovno prevajalsko delo in jezikovno znanje. Kakovostna slovenščina v digitalnem okolju je mogoča le ob aktivnem vključevanju prevajalcev, lektorjev, terminologov in drugih jezikovnih strokovnjakov.
Zato od pristojnih ustanov zahtevamo, da:
– pripravijo nacionalno strategijo razvoja slovenskega jezika v dobi umetne inteligence;
– v sodelovanju s stanovskimi društvi vzpostavijo jasna merila kakovosti za prevajanje
in podnaslavljanje avdiovizualnih vsebin;
– okrepijo nadzor nad jezikovno kakovostjo vsebin v medijih in na pretočnih platformah;
– zaščitijo prevajalce pred praksami, ki jih silijo v uporabo neustreznih strojnih prevodov;
– zagotovijo ustrezno vrednotenje dela prevajalcev, lektorjev in drugih jezikovnih strokovnjakov.
Skrb za slovenski jezik v času umetne inteligence ni zgolj kulturno vprašanje, temveč vprašanje jezikovne suverenosti, izobraževalne kakovosti in prihodnosti naše družbe. Pričakujemo, da bodo pristojne ustanove nemudoma prevzele aktivnejšo vlogo pri varovanju in razvoju slovenskega jezika ter javnosti predstavile konkretne ukrepe za njegovo zaščito v digitalni dobi.
S spoštovanjem,
Prevajalci, združeni v sindikatu ZASUK
Miha Blažič, ZASUK - sindikat za ustvarjalnost in kulturo
Mitja Šuštar, Glosa - Sindikat kulture in narave Slovenije
Irena Porekar Kacafura, SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
prof. dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP)
Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS)
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk
Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Društvo novinarjev Slovenije
Avdiovizualni prevajalci PRO Plus in prevajalski studio pozvali k ureditvi delovnih pogojev (vir: Slovenska tiskovna agencija, 26. 8. 2026)
V sindikatu Zasuk so zagnali peticijo Za dobre prevode!, Prevajalskemu studiu Milenko Babič in njegovemu naročniku PRO Plus pa poslali zahteve za ureditev delovnih pogojev prevajalcev. Ker omenjena odgovornost prelagata eden na drugega, so danes sklicali novinarsko konferenco, na kateri so podjetji pozvali k dialogu in ureditvi razmer.
V Zasuku so peticijo zagnali 12. avgusta ter tudi poslali poziv odločevalcem za zaščito slovenskega jezika. Z uvajanjem strojnega prevajanja se namreč izvedbeni roki krajšajo, plačila in merila kakovosti pa nižajo, so pojasnili.
Kot je na novinarski konferenci povedala predstavnica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Slovenije Jerca Kos, v društvo podpirajo prizadevanja za izboljšanje delovnih razmer in premišljeno uporabo orodij umetne inteligence. Slednjo namreč nekateri naročniki prevodov nekritično vsiljujejo prevajalcem in to izkoriščajo kot izgovor za občutno znižanje tarif.
Ob tem je izpostavila, da posledice vse slabših strojnih prevodov ne izkušajo le prevajalci, ampak se pospešeno slabša gledalčeva izkušnja. "To delo namreč prinaša tudi veliko odgovornost: podnapise bere zelo veliko ljudi, tudi tisti, ki ne berejo skoraj nič drugega - ne knjig, ne časopisov, ne novic v nobeni obliki, ne papirnati ne digitalni - berejo pa podnapise. Za številne so edini stik s pisno zborno slovenščino, zato podnapisi pomembno vplivajo na splošno raven jezikovne kulture," je poudarila.
Prevajalec Urban Robič je spregovoril o svoji izkušnji s Prevajalskim studiem Milenko Babič. Kot je pojasnil, mu je delo sprva zelo ustrezalo, pritok materiala je bil reden, dalo se je prilagajati količino, kot pomoč so imeli na voljo skripte prevajanih oddaj. Pogoji dela pa so se občutno poslabšali z uvajanjem strojnih prevodov in znižanjem prevajalske tarife na polovico, češ da je pol dela že opravljenega. A podnapisi, ki naj bi jim prihranili polovico dela, so bili za delo bolj zamudni kot prevajanje čisto na novo, je poudaril. Njegovo opozarjanje na nevzdržne delovne zahteve je prevajalski studio kaznoval tako, da so mu prenehali pošiljati gradiva.
Dušan Rebolj je, kot je povedal, filme in televizijske serije prevajal 27 let. Vsaj 20 let od tega je bilo prevajanje njegov glavni vir dohodka, zatem je začel to delo postopoma opuščati. Dodal je, da je med prevajalci prisoten izjemen strah, da se izpostavijo, saj z opozarjanjem na nevzdržne razmere tvegajo izgubo naročil. Avdiovizualni prevajalski trg je namreč majhen in odhod od enega naročnika zato pomeni bolj izstop iz poklica kakor pogajalsko sredstvo.
Splošni koordinator Zasuka Miha Blažič je pojasnil, da so prevajalci, organizirani v sindikatu Zasuk, pred kratkim na PRO Plus in Prevajalski studio Milenko Babič naslovili pismo, v katerem so jih opozorili, da bi bilo potrebno urediti zaskrbljujoče stanje na področju avdiovizualnega prevajanja. Poslali so jima tudi seznam predlogov za izboljšanje razmer s predlogom sklenitve kolektivne pogodbe.
Iz službe za odnose z javnostmi PRO Plus so jim odgovorili le, da PRO PLUS nima pogodbenega razmerja s prevajalci, ampak s Prevajalskim studiem Milenko Babič, ki je odgovorno za urejanje pogodbenih razmerij s svojimi z zaposlenimi in zunanjimi sodelavci. Iz omenjenega prevajalskega studia pa so jim odgovorili, da so tržne razmere na področju avdiovizualnega prevajanja vedno zahtevnejše. Za sklenitev kolektivne pogodbe trenutno ne predvidevajo nadaljnjih korakov.
Blažič je ob koncu pozval k prekinitvi kroga izgovorov ter dodal, da vabilo na sestanek pričakujejo do konca naslednjega tedna. Če bosta podjetji še naprej zavračali pozive k dialogu, bodo prisiljeni zaostrovati kampanjo. Pripravljeni so tudi na stavko.