Ljubljana, 15. 4. 2022

Kaj lahko pričakuje kultura

SVIZ je v začetku aprila na stranke in liste, sodelujoče na tokratnih državnozborskih volitvah, naslovil nekaj vprašanj, pomembnih za zaposlene v kulturi, s pozivom k opredelitvi o položaju kulturne dejavnosti v naši državi in njeni prihodnosti. V nadaljevanju – po kronološkem vrstnem redu prejemanja in brez kakršnega koli poseganja v zapise – objavljamo odzive in odgovore strank, kot smo jih prejeli.

NSi

Spoštovani,

zahvaljujemo se vam za zastavljena vprašanja. V Novi Sloveniji smo pripravili volilni program, ki vam ga posredujemo v priponki. V njem so predstavljeni tudi naši ukrepi s področja kulture.
Lep pozdrav,
Služba za odnose z javnostmi NSi

Zavezništvo osvobodimo Slovenijo (Gibanje zedinjena Slovenija in Stranka slovenskega naroda)

3. Ali se boste v primeru, da vaša stranka prestopi parlamentarni prag in bo sestavljala koalicijo, potegovali za imenovanje ministra za kulturo iz svojih vrst? Zakaj da oz. zakaj ne?

To bo stvar dogovora med koalicijskimi partnerji. Je pa kultura poleg šolstva zelo važna za obstoj Slovenskega naroda. Iz čisto pragmatičnih razlogov, moramo najprej urediti vir prihodkov v proračun. Največjo pozornost bi posvetili gospodarski rasti, saj smo glede na slabe minule rezultate vseh vlad očitno edini kompetentni za to.

4. Koliko javnih sredstev v deležu BDP bi bilo po vašem mnenju ustrezno nameniti za financiranje dejavnosti kulture?

Najmanj 0,5% BDP, srednjeročno bo to okoli 400 milijonov €, saj nameravamo na podlagi vlaganj v infrastrukturo in gospodarski rasti približati slovenski BDP, 80 milijardam €. Bi pa ta znesek lahko povečali, če bi kulturniki bolj sodelovali v sinergiji s turistično ponudbo, torej bi jo kultura oplemenitila in posledično povečala prihodke.

5. Kako ocenjujete zadnje spremembe Zakona o uresničevanja javnega interesa za kulturo, s katerimi je bila odvzeta pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev? Se z njimi strinjate ali jim nasprotujete?

Povsem nesmiselno je strokovne osebe izločiti iz prepustiti vse odločitve samo birokratom.

7. Kakšno je vaše stališče do položaja samozaposlenih na področju kulture? Ali imate predloge za izboljšanje njihovega položaja?

Predvsem bi samozaposlenim zmanjšali birokratske ovire in poenostavili ter davčno razbremenili, torej olajšali njihovo poslovanje.

NAŠA DEŽELA – stranka dr. Aleksandre Pivec

V Naši deželi verjamemo v dialog, saj brez dialoga ne pridemo do rešitev. To velja tudi za socialni dialog.
V Naši deželi, stranki dr. Aleksandre Pivec, gradimo politiko poguma izražanja svojih mnenj in stališč, politiko povezovanja, medsebojnega zaupanja in spoštovanja, politiko konstruktivnega dialoga in solidarnosti ter politiko, katere osnovno poslanstvo je iskanje najboljših rešitev za uspešno družbo, prijetno sobivanje in kakovostno življenje vseh državljanov za naslednjih 30 let. S tem v mislih si bomo absolutno prizadevali za kontinuiran dialog z vsemi ključnimi deležniki. Svojo odprtost in pripravljenost na sodelovanje izkazujemo vsak dan, saj ne izključujemo sodelovanja z nikomer.
Poudarjamo pa, da če politika ne razume ustvarjalcev in če nima aktivnega načrta za zaščito ustvarjalcev, potem lahko ustvarjalce zaščitijo samo sindikati. V koliko politika razume ustvarjalce, njihovo ustvarjanje in njihovo podjetnost, potem ne rabi posrednika.

2. Se zavzemate za ohranitev enotnega plačnega sistema za zaposlene v javnem sektorju, kjer so bila prvotno razmerja domišljena in usklajena s strani socialnih partnerjev? Kakšni so vaši načrti v luči potrebnih izboljšav enotnega plačnega sistema?

Ne. V slovenski javni upravi smo bili v zadnjih letih priča številnim projektom, ki so bili usmerjeni v izboljšanje kakovosti javnih storitev ter učinkovitosti in zadovoljstva njenih uporabnikov. To v stranki Naša dežela podpiramo. A za izpolnjevanje vseh teh novih pričakovanj uporabnikov, moramo javne uslužbence primerno nagraditi, česar pa obstoječi plačni sistem v javnem sektorju ne omogoča. Še več, prepričani smo, da je sistem neživljenjski in nemotivacijski. Reforma plačnega sistema mora obsegati plače uradnikov v državnih organih (državna uprava, policija, vojska, carina, inšpekcije), zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, v zdravstvu, socialnem varstvu in kulturi. Zavzemamo se za delno uvajanje variabilnega dela plače za nagrajevanje javnih uslužbencev. Čas enotnega plačnega sistema v javnem sektorju je torej minil.
Opozarjamo pa, da pri tem nikomur ne smejo biti odvzete že pridobljene pravice, potrebno je vzpostaviti pravičen plačni sistem, ki bo povezan z dinamičnim delovnim okoljem, učinkovitostjo in pozitivno selekcijo.

3. Ali se boste v primeru, da vaša stranka prestopi parlamentarni prag in bo sestavljala koalicijo, potegovali za imenovanje ministra za kulturo iz svojih vrst? Zakaj da oz. zakaj ne?

Da. Prepričani smo, da v času, ko naša družba preživlja veliko (post zdravstveno) krizo, te krize ne more rešiti finančni racionalizem, ampak jo lahko reši nov kulturni politični civilizacijski koncept.
V času sprememb post covid-19, popolne spremembe družbene krajine in pa vojne na evropskih tleh, rešitve ne smemo iskati samo skozi politiko, v financah, temveč pričakujemo in spodbujamo kulturnike, da v tem času postanejo bolj aktivni, kritični, konstruktivni in pogumni. Naj poskušajo družbi predstaviti miselne vzorce in koncepte, da bomo lažje izšli iz vseh teh kriz. Zelo pogrešamo glas kulturnikov v teh časih, vendar obenem poudarjamo, da moramo kulturniki, če želijo biti verodostojni, izhajati iz sebe, lastne ustvarjalnosti in kritičnosti, ne pa iz tega, ali imajo pogodbo z MK.

4. Koliko javnih sredstev v deležu BDP bi bilo po vašem mnenju ustrezno nameniti za financiranje dejavnosti kulture?

Vsaj toliko kot vojski.

5. Kako ocenjujete zadnje spremembe Zakona o uresničevanja javnega interesa za kulturo, s katerimi je bila odvzeta pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev? Se z njimi strinjate ali jim nasprotujete?

Naša dežela bo razmislila o novem konceptu pridobivanje sredstev za ustvarjalce. Želimo si koncepta, ki ne bodo silila ustvarjalcev, da se podredijo ali institucionalizirajo in da je posledično njihova ustvarjalnost omejena na raven (političnih) komisij. Če želimo, da kultura spreminja naše družbene koncepte, moramo preseči naš birokratski koncept pri podeljevanju javnih sredstev. Ustvarjalnost ali vrednost umetniškega dela ne mora biti omejena na konceptualno omejene (politične) komisije.

6. V zadnjem času kadrovanje predstojnikov javnih zavodov na področju kulture povzroča vse več negodovanja, tudi zato, ker se pri izbiri oz. potrjevanju ne upošteva tudi strokovnosti, usposobljenosti in poznavanja poslanstva in delokroga zavoda (v ustanovnih aktih nekaterih zavodov so bili celo znižani kriteriji za zasedbo teh delovnih mest!). Ali nameravate poskrbeti, da se ta praksa ukine in da se na vodilna mesta postavi sposobne kulturnike, ki bodo poskrbeli za specifičen razvoj zavoda, ki ga bodo vodili, ne pa s svojimi samovoljnimi ukrepi (brez notranjega dialoga s strokovnimi / umetniškimi kadri) povzročili propadanje oz. usihanje inštitucij tudi s sto- in več -letno tradicijo?

Naša dežela deluje po sistemu pozitivne selekcije. Na vodstvene kadre naj se prioritetno imenuje ljudi po sistemu kadrovanja in kariernega napredovanja znotraj institucije. Verjamemo torej, da se na najvišja mesta imenuje ljudi, ki so se izkazali v tej instituciji ali vsaj v instituciji podobne narave v tujini. Ocenjevanje sposobnosti kadrov po sistemu »naš-vaš« zavračamo, menimo, da je v temelju napačen in da ne prinaša najboljših rešitev, temveč samo najboljši vpliv za izbrano srenjo. Poudarjamo tudi, da moramo odpirati delovna mesta za mlade ustvarjalce, ki so garant za razvoj vsake kulturne institucije.

7. Kakšno je vaše stališče do položaja samozaposlenih na področju kulture? Ali imate predloge za izboljšanje njihovega položaja?

Mesto kulture v družbi potrjuje njen temeljni pomen za narodov obstoj in njegovo bit. Kot država moramo ohranjati in negovati slovensko kulturo, tako sodobno kot tradicionalno.
Pripravljeni smo prisluhniti rešitvam za dodelavo položaja samozaposlenih, pri čemer opozarjamo, da nismo za časovno neomejene podpore za kulturnike, saj verjamemo, da to ubija ustvarjalnost. Menimo tudi, da mora biti ustvarjalec komercialno uspešen. Podpiramo in ustvarjalnost in podjetnost kulturnikov, saj vemo, da je lahko kultura tudi tržno uspešna. Kultura po našem prepričanju ni manj vredna, če je tržno uspešna, prav nasprotno.
Zavzemamo se za povečanje višine nagrad.
Verjamemo v nedotakljivost avtorskega dela, kar je v Sloveniji prav obratno tako v praksi kot v zakonodaji. Ne upoštevamo evropskih direktiv in Ustavnega sodišča, saj avtor ne odloča niti o ceni avtorskega dela niti o tem, kdo bo predal njegovo avtorsko delo. Kolektivno upravljanje preko kolektivnih organizacij naj bo mogoče le na podlagi neposrednih pooblastil avtorjev in/ali imetnikov pravic na avtorskih delih in/ali predmetih sorodnih pravic. S tem bi se vzpostavilo kolektivno upravljanje skladno z zastopanim repertoarjem in onemogočilo kolektivno upravljanje brez zastopanega repertoarja, posledično pa zaračunavanje avtorskih in njim sorodnih pravic uporabnikom (gostilnam, barom, itd) za repertoar, ki ga kolektivna organizacija sploh ne zastopa oz. ne upravlja. S tem bomo cene na trgu uskladili s količino zastopanega repertoarja posamezne kolektivne organizacije, obenem pa bi se ves zbrani denar na kolektivnih organizacijah lahko razdelil med dejanske in resnične avtorje ter imetnike pravic. Nerazdeljenih sredstev, torej sredstev za avtorje oz. imetnike pravic, ki jih kolektivna organizacija ne upravlja oz. ne zastopa, ne bi bilo več. S tem ukrepom, bi pridobili tako uporabniki (gostilne, bari, itd.), ki bi natančno vedeli kaj in koliko plačujejo, kot tudi avtorji in imetniki pravic, ko bi bila vsa zabrana sredstva razdeljiva, skladno z dejansko uporabo. Avtorska in sorodna pravica sta zasebni lastnini, zato je omejitev upravljanja preko kolektivnih organizacij, ki so obenem še monopolne, prevelik poseg v zasebno lastnino. S tem se sledi evropski praksi tozadevne ureditve, kjer tovrstnih zakonskih monopolov ne poznajo oz. so celo po evropskem pravu lahko prepovedani. Prav tako se prepreči morebitne zlorabe monopolnega položaja na trgu in pozitivno vpliva na položaj uporabnikov (gostilen, barov, itd), saj le-ti pridobijo možnost izbire uporabljenega repertoarja in plačila, obenem pa se avtorjem in imetnikom pravic poda možnost izbire med večimi kolektivnimi organizacijami in s tem možnost upravljanja po lastni izbiri.

Lista Naša prihodnost in Dobra država

1. Ob dejstvu, da je zadnji dve leti socialni dialog Ministrstva za kulturo s sindikatom na ničelni stopnji, vas sprašujemo, kako nameravate stanje izboljšati oz. med socialnimi partnerji znova vzpostaviti vsaj soliden socialni dialog?

Kulturo je potrebno začeti jemati resno, kot steber našega družbenega bogastva in vir naše ustvarjalnosti, inovativnosti in širine uma ter duha. Zato predlagamo, da se v dialogu osredotoča na sledeče poudarke:

- prenova kulturnega modela

- finančno-programska avtonomija javnih kulturnih zavodov in njihovega sodelovanja z NVO in samozaposlenimi s področja kulture

- postavitev nacionalnega programa za kulturo, ki bo predvideval izvajanje kulturnih politik v vseh državnih resorjih

- skrb za slovenski jezik pri uvajanju novih digitalnih tehnologij in umetne inteligence

- davčne olajšave za gospodarske družbe iz naslova vlaganja v kulturo in nižja davčna stopnja za založniško dejavnost

- plače in ostali elementi iz delovnih razmerij so posledica zdravih temeljev, zato je potrebno najprej postaviti le-te.

- beleženje delovnih ur v dobrobit socialne varnosti - projekt "Vsaka ura šteje“ (aplikacija povezana na FURS)

- nova kategorizacija delovnih mest in nagrajevanja v javnem sektorju

4. Koliko javnih sredstev v deležu BDP bi bilo po vašem mnenju ustrezno nameniti za financiranje dejavnosti kulture?

Predlagamo 5% dvig sredstev, kar pomeni 200 milijonov evrov (2% proračuna / 0,4% BDP)

Moč je potrebno vrniti strokovnim komisijam, a je potrebno vzpostaviti nadzor, da ne pride do zlorab in rutinskih potez.

Zagovarjamo strokovna imenovanja in verjamemo v dialog med sindikatom/strokovno sredino, podjetjem/agencijo in državo.

7. Kakšno je vaše stališče do položaja samozaposlenih na področju kulture? Ali imate predloge za izboljšanje njihovega položaja?

Imamo nekaj osnovnih idej, a za prave predloge bo potreben nadaljnji pogovor, saj so mnenja zelo različna, oziroma je moč razbrati potrebo po različnih modelih.

Tu so potrebni normativi in tudi združevanje skupnih služb in ne strokovnih funkcij. Model potrebuje prenovo.

Potrebna je formula, ki pa jo je potrebno dogovoriti med socialnimi partnerji. Ne podpiramo digitalizacije zaradi digitalizacije.

LMŠ

1. Ob dejstvu, da je zadnji dve leti socialni dialog Ministrstva za kulturo s sindikatom na ničelni stopnji, vas sprašujemo, kako nameravate stanje izboljšati oz. med socialnimi partnerji znova vzpostaviti vsaj soliden socialni dialog?

Najprej je treba dialog sploh razumeti kot proces, ki pripomore k dobrim rešitvam. Predvsem gre za razumevanje osnovnih postulatov demokracije, ki temelji tudi na spoštljivem iskanju konsenza in je nasprotje vsiljenim enostranskim rešitvam (ki to niti niso) oziroma nasprotje volji enega, ki »zmaguje« z argumentom moči namesto z močjo argumentov. Če smisel dialoga razumemo, in v LMŠ ga, je pot jasna in preprosta: dialog s socialnimi partnerji bomo začeti takoj in ga dosledno vodili, spoštljivo in dostojno, da bi kompromis prinesel čim boljše rešitve.

3. Ali se boste v primeru, da vaša stranka prestopi parlamentarni prag in bo sestavljala koalicijo, potegovali za imenovanje ministra za kulturo iz svojih vrst? Zakaj da oz. zakaj ne?

To bo stvar dogovora strank, ki bodo sestavljale novo vlado, so pa po mnenju LMŠ vsa ministrstva enako pomembna oziroma imajo enako težo.

4. Koliko javnih sredstev v deležu BDP bi bilo po vašem mnenju ustrezno nameniti za financiranje dejavnosti kulture?

Sektor kulture je eden ključnih in najbolj vitalnih ustvarjalnih sektorjev, ki potrebuje sistemsko podporo. To velja tudi za finančno raven. LMŠ se zavzema za sistemsko podporo, s ciljem približevanja k enemu odstotku BDP.

5. Kako ocenjujete zadnje spremembe Zakona o uresničevanja javnega interesa za kulturo, s katerimi je bila odvzeta pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev? Se z njimi strinjate ali jim nasprotujete?

Spremembe, ki jih je aktualna vlada vnesla v Zakon o debirokratizaciji in s tem spremenila Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, je bil eden tistih podtaknjencev, ki je nakazal povsem netransparentno delovanje pri podeljevanju javnih sredstev. Kot je vidno že iz programa stranke, zagovarjamo širok dialog in transparentno delovanje vseh državnih podsistemov. To pomeni, da je treba s prakso te vlade prekiniti, vse podtaknjence odpraviti in takoj prenesti dialog na kompetentne strokovne komisije ter iz te osnove izhajati pri podeljevanju javnih sredstev.

V zadnjem času smo lahko sledili poplavi različnih nestrokovnih, nekompetentnih ter političnih kadrovskih posegov v javnem sektorju in to velja tudi za področje kulture.
Takšne prakse so za nas nesprejemljive. Za doseganje najboljših rezultatov je potrebno slediti strokovnim smernicam in to lahko dosežemo le z nenehnim odprtim dialogom s strokovnimi in umetniškimi kadri.

7. Kakšno je vaše stališče do položaja samozaposlenih na področju kulture? Ali imate predloge za izboljšanje njihovega položaja?

Netipične oblike zaposlitve so širši družbeni problem, ki ga bomo v LMŠ-ju vključujoč vse specifike naslovili skozi pripravo posebne strategije. Naš skupni cilj mora biti, da se širi obseg pravic samozaposlenih. Naklonjeni smo možnosti, da se položaj samozaposlenih v kulturi uredi s posebnim zakonom in s sprejemom kolektivne pogodbe. Poleg tega imamo v programu tudi jasno zapisano »Ustanovitev sklada za odpravo posledic in usmerjena štipendijska politika za samozaposlene, kar bo pomagalo odpraviti posledice epidemije za samozaposlene in NVO.”

GIBANJE SVOBODA

V Gibanju Svoboda zagovarjamo dialog z nevladnimi organizacijami in stroko na vseh področjih. Socialni dialog bomo obudili.

2. Se zavzemate za ohranitev enotnega plačnega sistema za zaposlene v javnem sektorju, kjer so bila prvotno razmerja domišljena in usklajena s strani socialnih partnerjev? Kakšni so vaši načrti v luči potrebnih izboljšav enotnega plačnega sistema?

Enotni plačni sistem je potreben prenove tako, da bo bolje odražal naravo dela, specifike in težavnost delovnih mest.

3. Ali se boste v primeru, da vaša stranka prestopi parlamentarni prag in bo sestavljala koalicijo, potegovali za imenovanje ministra za kulturo iz svojih vrst? Zakaj da oz. zakaj ne?

Na to vprašanje v tem trenutku ne moremo odgovoriti. Najprej moramo na volitvah prepričati volivce, da izberejo stranke, ki so alternativa sedanji koaliciji. Izbor ministrskih mest je stvar koalicijskih pogajanj.

4. Koliko javnih sredstev v deležu BDP bi bilo po vašem mnenju ustrezno nameniti za financiranje dejavnosti kulture?

Med 1,0 in 1,3 % BDP-ja.

5. Kako ocenjujete zadnje spremembe Zakona o uresničevanja javnega interesa za kulturo, s katerimi je bila odvzeta pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev? Se z njimi strinjate ali jim nasprotujete?

S spremembami se ne strinjamo, saj morajo odločitve o razdeljevanju javnih sredstev sprejemati komisije, v katerih so strokovnjaki.

7. Kakšno je vaše stališče do položaja samozaposlenih na področju kulture? Ali imate predloge za izboljšanje njihovega položaja?

Vrhunskih ustvarjalcev ne bomo omejevali na status revežev - uvedli bomo progresivno lestvico cenzusa za plačevanje prispevkov. Omogočili bomo štipendijske sheme, ki nudijo mladim ustvarjalcem možnost uveljavljanja v domačem in mednarodnem prostoru. Zagotovili bomo medresorsko prečenje za kreativni kulturni sektor, ki omogoča vzajemne spodbude (Ministrstvo za kulturo, Spirit, podjetniški sklad), pri čemer se pomanjkanje kaže predvsem na področju oblikovanja.

SDS

2. Se zavzemate za ohranitev enotnega plačnega sistema za zaposlene v javnem sektorju, kjer so bila prvotno razmerja domišljena in usklajena s strani socialnih partnerjev? Kakšni so vaši načrti v luči potrebnih izboljšav enotnega plačnega sistema?

Plačni sistem v javnem sektorju je ena od prioritet naslednje vlade. V SDS smo v tem mandatu že pripravili določene rešitve, ki pa zaradi pluralizma interesov še niso usklajene do te mere, da bi jih bilo mogoče poslati v parlamentarno proceduro. Pri tem pričakujemo sodelovanje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja v obliki pogajanj in dialoga, da se doseže uravnilovka in pride do skupnega imenovalca pri urejanju te že dalj časa pereče problematike.

3. Ali se boste v primeru, da vaša stranka prestopi parlamentarni prag in bo sestavljala koalicijo, potegovali za imenovanje ministra za kulturo iz svojih vrst? Zakaj da oz. zakaj ne?

Oblikovanje nove vlade je odvisno od vseh koalicijskih partnerjev. Glede na to, da je Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Slovenske demokratske stranke zagotovilo rekordni proračun za kulturo v zgodovini Slovenije, učinkovito črpalo kohezijska sredstva ter uspešno izpeljalo številne nedokončane projekte, bi bilo pa imenovanje ministra za kulturo iz vrst SDS smiselno.

4. Koliko javnih sredstev v deležu BDP bi bilo po vašem mnenju ustrezno nameniti za financiranje dejavnosti kulture?

Zagotovo bi si želeli čim več. Tudi v času epidemije smo v proračunu za leto 2021 zagotovili 46 milijonov dodatnih sredstev, kar pomeni, da je proračun za kulturo znova presegal dva odstotka BDP-ja. Kot rečeno gre za rekordni proračun v zgodovini slovenske kulture, ki je pod vodstvom levih vlad iz mandata v mandat izgubljala.

Vprašanje se verjetno nanaša na zadnjo spremembo ZUJIK, ki je bila sprejeta v okviru Zakonoma o debirokratizaciji (Uradni list RS, št. 3/22). Z zakonom se je črtala določba, ki je omogočala, da je lahko Minister zavrnil predlog strokovne komisije glede predloga financiranja posameznega javnega kulturnega programa oziroma kulturnega projekta ter ga z utemeljitvijo vrnil strokovni komisiji v ponovno presojo. Minister je bil po ponovni presoji vezan na mnenje strokovne komisije. Takšna ureditev je stopila v veljavo v začetku leta 2014.
Sprememba je sledila naravi pristojnosti strokovnih komisij, ki so posvetovalna telesa. Z zakonom se je uskladil domet njihove strokovne avtonomije na posameznih kulturnih področjih ter pristojnosti ministra. Nikakor pa s spremembo ni bila odvzeta pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev. Strokovne komisije so z zadnjo s spremembo ZUJIK ostale posvetovalna telesa ministra za posamezna področja oziroma vidike kulture, ki strokovno presojajo in ocenjevanje predlogov kulturnih programov in kulturnih projektov. Njihove pristojnosti se glede strokovnega dela torej niso spremenile. Minister pa je tisti, ki je odgovoren za zakonito porabo sredstev.
Strokovne komisije so še vedno tiste, ki v postopkih javnih razpisov in javnih pozivov ocenjujejo in vrednotijo prijavljene kulturne programe oziroma kulturne projekte, v skladu s kriteriji določenimi v objavi razpisa ali poziva. Strokovne komisije na podlagi presoje vlog podajo predloge predlog, kateri kulturni programi oziroma kulturni projekti, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog, se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Minister na podlagi predloga strokovne komisije minister izda odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa.
Glede na navedeno, se s spremembo niso odvzele pristojnosti strokovnega dela strokovnih komisij. Pristojnost odločanja v upravnih zadevah, pa je v pristojnosti organa, določenega v zakonu (predstojnik organa oziroma od njega pooblaščena oseba).
Glede na navedeno ter na pristojnosti za podajo strokovnega mnenja in odločanja v upravnih zadevah menimo, da je bila sprememba ZUJIK smiselna.
Medijski linč, ki se je dogajal ob rezultatih programskega razpisa in je generiral napačne informacije, pa je pokazal, ne glede na to, da takrat navedena sprememba ZUJIK-a še ni bila sprejeta, na takratno dejstvo, da so bile vse odločitve strokovne odločitve strokovnih komisij, preusmerjanje pozornosti in odgovornosti na ministra za kulturo. Dolgoletna praksa, ne glede na zakonske določbe ZUJIK-a, takšne ali drugačne, kaže, da prijavitelji, ki niso izbrani na razpisih, razloge za neuspeh vedno navezujejo na ali slabo zakonodajo ali po njihovem mnenju neustrezno komisijo, še najraje pa na ministra/ministrico.

7. Kakšno je vaše stališče do položaja samozaposlenih na področju kulture? Ali imate predloge za izboljšanje njihovega položaja?

Ko je govora o samozaposlenih v kulturi je potrebno izpostaviti, da so se sredstva za omenjene od leta 2019 povišala z 9,38 na 10,93 evrov. Samozaposleni v kulturi v primerjavi s samostojnimi podjetniki niso v slabšem položaju. Tudi v času epidemije nihče od samozaposlenih v kulturi ni ostal brez državne pomoči, večina jih je prejela tudi temeljni mesečni dohodek v vrednosti 700 evrov. Med njimi so bili tudi tisti, ki nimajo priznane redne pravice do plačila prispevkov. Naj omenimo tudi to da je Ministrstvo za kulturo razpisalo 52 delovnih štipendij za samozaposlene v kulturi, a je bilo zanimanje samozaposlenih slabo. Prijavilo se jih je le 17.

8. Večina zavodov s področja kulture že vrsto let opozarja na kadrovsko podhranjenost. Ali boste tem zavodom zagotovili vsaj minimalno kadrovsko zasedbo, čemur bodo podlaga mednarodno priznani standardi, ki omogočajo normalno delovanje posameznega zavoda?

Ministrstvo se zaveda anomalij pri kadrovskih strukturah javnih zavodov, ki niso povezane le z obsegom zaposlenih. Razvoj na področju stroke in umetniške produkcije, novi načini komuniciranja in družbenih odnosov zahtevajo fleksibilne in hitre odzive, za katere pa obstoječi sistem zaposlovanja v javnem sektorju ni vedno najbolj primeren. Večina pogodb o zaposlitvi je sklenjenih za nedoločen čas, kar hromi fleksibilnost zaposlovanja, pri zaposlovanju in delovanju umetniških in strokovnih kadrov tudi umanjkajo sistemski delovni normativi, ki bi okvirno določali obseg del in nalog za polno delovno obremenjenost zaposlenih. Javni zavodi so tako na eni strani kadrovsko podhranjeni, na drugi strani pa imajo zaposlene, ki niso polno angažirani v programu (bodisi zaradi starosti, specifičnih karakteristik oziroma zahtevnosti vlog na področju umetniškega ustvarjanja, nezmožnosti prilagajanja novim tehnološkim zahtevam …). Določena dela zavodi prenašajo na zunanje izvajalce ali najemajo posamezne zunanje izvajalce za izvajanje projektnih del v zavodu.
Gre za vprašanje, ki ga je potrebno urediti na sistemski ravni upoštevajoč potrebe javnih zavodov, ki delujejo v javnem interesu in kateri programi morajo slediti vrhunskim umetniškim rezultatom ter strokovnemu razvoju na posameznih področjih. Ta situacija še zdaleč ni nova, temveč se z njo soočamo že vrsto let.
Eden od sistemskih ukrepov je sicer že uzakonjen v ZUJIK-u, ki omogoča, da se lahko v aktu o sistemizaciji delovnih mest, kadar to terja posebna narava dela na področju umetniške ali druge kulturne dejavnosti, določijo delovna mesta, za katera se delovna razmerja sklepajo za določen čas, ki ne sme biti daljši od trajanja mandata direktorja oziroma ne več kot pet let. Delovno razmerje za določen čas se sme z isto osebo za isto delo skleniti zaporedoma največ trikrat, katerih neprekinjen čas trajanja pa ne sme biti daljši od desetih let. Šest mesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega desetletnega obdobja iz prejšnjega stavka. V sistemizaciji se določijo delovna mesta s krajšim delovnim časom od polnega. V sistemizaciji delovnih mest ni potrebno opredeliti občasnih potreb po delu, za katere je dovolj, da so predvidene v kadrovskem načrtu javnega zavoda.
Ministrstvo si bo tudi v prihodnosti prizadevalo, da kadrovsko problematiko v javnih zavodih na področju kulture in sistemsko reševanje tega problema vključuje v agendo vlade s ciljem, da se zagotavlja optimalna a racionalna kadrovska struktura v javnih zavodih na področju kulture, ki bo omogočala čim bolj optimalno izvajanje poslanstev javnih zavodov.

9. V času epidemije se je izkazalo, kako pomembna je dobra tehnološka podpora javnih zavodov za komunikacijo z uporabniki in zainteresiranimi javnostmi, hkrati pa, da je prav v sektorju kulture tehnološka podpora popolnoma zaostaja za drugimi podsistemi družbe (pomanjkanje dodatnih kadrov in ustrezne opreme). V Načrtu za okrevanje in odpornost (junij 2021) so znatna sredstva namenjena tudi za digitalizacijo kulture (razdelek NOO 2.2.3., M). Kako bi jih bilo po vašem mnenju najbolj smiselno in potrebno razdeliti.

Ob začetku priprave Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2020–2027 je ministrstvo oblikovalo deset kulturno-političnih ciljev za čas izvajanja novega programa: eden od njih je tudi digitalizacija in virtualizacija kulturnih vsebin. Večletna odsotnost finančnih razvojnih vlaganj je privedla do poslabšanja pogojev za delo, dotrajane infrastrukture in slabe tehnične in tehnološke opremljenosti izvajalcev, na mnogih področjih pa je opazen tudi razvojni zaostanek pri uvajanju digitalizacije in dostopnosti kulturnih vsebin. Zaradi več kot desetletje trajajočih finančnih omejitev je tudi javna kulturna infrastruktura slabo vzdrževana, finančnih vložkov v posodobitev ali nakup tehnične opreme je malo, pri novogradnjah pa je zaostanek še večji. Znižanje programskih sredstev je na mnogih področjih povzročilo erozijo kakovosti, pestrosti in dostopnosti kulturnih vsebin.
Izkušnja z boleznijo COVID-19 je v letu 2020 in prvi polovici leta 2021 že terjala delno preusmeritev k digitalnemu podajanju kulturnih vsebin in komuniciranju z javnostjo. S sredstvi v okviru ZZSDNPK se do leta 2027 načrtujeta sistematično digitaliziranje in arhiviranje gradiva na področju plesne, glasbene, gledališke in filmske dejavnosti. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost se zagotavlja vzpostavitev platform e-Dediščina ter e-Arhiv in nacionalne platforme za kulturne vsebine e-Kultura.

DeSUS

Po našem mnenju je nedopustna ukinitev socialnega dialoga med Ministrstvom za kulturo in sindikatom. V času, ko je DeSUS vodil ministrstvo za kulturo, smo prav dobremu dialogu s sindikati posvečali posebno pozornost. Socialni dialog bi torej ponovno vzpostavili.

Zavzemamo se za enotni plačni sistem in za vrnitev na ustrezna razmerja, ki so bila usklajena s socialnimi partnerji, izboljšati pa bi bilo treba plačni sistem na način, da zaposleni v najnižjih razredih ne bi imeli plač, nižjih od minimalne plače.

3. Ali se boste v primeru, da vaša stranka prestopi parlamentarni prag in bo sestavljala koalicijo, potegovali za imenovanje ministra za kulturo iz svojih vrst? Zakaj da oz. zakaj ne?

Ne. Imamo drugo prioriteto, ker zastopamo upokojence.

4. Koliko javnih sredstev v deležu BDP bi bilo po vašem mnenju ustrezno nameniti za financiranje dejavnosti kulture?

Izdatki države za kulturo v deležu BDP so se po finančni in gospodarski krizi postopno zmanjševala in so padli na 0,9 % BDP v letu 2019 (podatki SURS). Pri primerjavah izdatkov za kulturo je treba upoštevati skupna sredstva, ki so jih vložile v kulturo tako občine kot tudi Ministrstvo za kulturo. Opozorili bi še, da nekatere primerjave vključujejo tudi sredstva za javni RTV in druga področja kulture, ki jih v drugih primerjavah ni, zato lahko prihaja do precejšnjih razlik v primerjavah deležev javnofinančnih izdatkov za kulturo v deležu BDP po državah. Po nekaterih drugih metodologijah zbiranja podatkov so tako javnofinančni izdatki države za kulturo Slovenije v BDP bistvo višji (npr. 1,54% v letu 2014), medtem ko je tovrstno povprečje držav EU pod 1% BDP. Po slednji primerjavi je slovenski delež za kulturo v BDP precej nad deležem za kulturo v BDP Avstrije ali Nemčije, kjer tovrstni delež znaša okoli 1% BDP.
Ko je DeSUS prevzel ministrstvo za kulturo, je bilo ugotovljeno, da predhodni minister za kulturo ni priskrbel EU sredstva za kulturo, zato je bil položaj naše ministrice ob prevzemu ministrstva najprej nezavidljiv. Vendar je Ministrstvo za kulturo, ko ga je vodila ministrica DeSUS, pridobilo skoraj 20% dodatnih sredstev za kulturne projekte iz EU sredstev z drugih ministrstev, ki niso bili tako aktivni, kot naša ministrica, s čimer so bili omogočeni kulturni projekti in zaposlitve na področju kulture, ki si jih sicer le z državnim denarjem Ministrstva za kulturo ne bi mogli privoščiti. ne bi mogli privoščiti.
Sicer pa menimo, da bi se morala sredstva za kulturo s sedanjih povečati za cc. 0,3% do 0,4% BDP, da bi lahko zadostili potrebam na področju kulture. Manjše države namreč potrebujejo večji delež sredstev za kulturo v BDP, kot velike države, če hočejo zadostiti svojim potrebam na področju kulture.
Ni pa pomembna le delež sredstev v BDP, temveč tudi ustrezna razporeditev teh sredstev. Trenutno ministrstvo sicer razpolaga z relativno visokimi absolutnimi vrednostmi sredstev za kulturo, vendar ni zadostnega financiranja pomembnih segmentov kulture.

5. Kako ocenjujete zadnje spremembe Zakona o uresničevanja javnega interesa za kulturo, s katerimi je bila odvzeta pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev? Se z njimi strinjate ali jim nasprotujete?

To se nam zdi nesprejemljivo in temu nasprotujemo. V času, ko je DeSUS vodil Ministrstvo za kulturo, smo okrepili položaj strokovnih komisij in poskrbeli za enakomerno zastopanost umetnikov oz. stroke z vzhoda Slovenije, z zahoda Slovenije in z Osrednje Slovenije v vsaki strokovni komisiji.

7. Kakšno je vaše stališče do položaja samozaposlenih na področju kulture? Ali imate predloge za izboljšanje njihovega položaja?

Sedanji položaj samozaposlenih v kulturi ni ustrezen, saj jih večina živi na robu revščine ali v revščini. V časi, ko je DeSuS vodil ministrstvo, smo priskrbeli EU sredstva, s katerimi smo omogočili boljši položaj samozaposlenih v kulturi, za primere njihovih zaposlitev v javnih zavodih pa smo pripravili predloge zakonskih sprememb, s katerimi bi čimbolj izenačili položaj samozaposlenih v kulturi z drugimi zaposlenimi v javnih zavodih. S tovrstnimi projekti bi nadaljevali. Za perspektivne kulturnike in umetnike je treba priskrbeti štipendije, da se lahko ti s svojih umetnostnih področij izobražujejo doma in v tujini.

SAB

1. Ob dejstvu, da je zadnji dve leti socialni dialog Ministrstva za kulturo s sindikatom na ničelni stopnji, vas sprašujemo, kako nameravate stanje izboljšati oz. med socialnimi partnerji znova vzpostaviti vsaj soliden socialni dialog?

Vzpostavitev kontinuiranega in stalnega dialoga z vsemi deležniki na področju kulture, vključno s sindikati, bo primarna naloga nove vlade. Brez dialoga ni kakovostnih rešitev in ni vpogleda v problematiko, ki zadeva tako kulturne producente v javnem, kot nevladnem sektorju, in samozaposlene. Brez konstruktivnega dialoga ni kakovostnih rešitev. Socialni dialoga in njegova povrnitev na dostojno raven je osnova, ki jo je treba narediti po volitvah – ne zgolj na področju dialoga med ministrstvom za kulturo in vašim sindikatom, temveč nasploh, na praktično vseh področjih. Problemi v kulturi so se nakopičili tako zaradi umanjkanja dialoga, izrivanja stroke iz odločanja, kot tudi zaradi razmer pandemije, ki je kulturni sektor prizadela najhuje.

2. Se zavzemate za ohranitev enotnega plačnega sistema za zaposlene v javnem sektorju, kjer so bila prvotno razmerja domišljena in usklajena s strani socialnih partnerjev? Kakšni so vaši načrti v luči potrebnih izboljšav enotnega plačnega sistema?

Enotni plačni sistem ocenjujemo kot dober, vseeno pa v SAB-u opozarjamo na manevrski prostor za izboljšave. Menimo, denimo, da bi morala biti njegova reforma usmerjena predvsem v doseganje večje učinkovitosti. Vsekakor pa bo pri tem nujen socialni dialog, ne pa enostransko dogovarjanje in urejanje pravic za le eno poklicno skupino – tako kot je to storila vlada pri nagrajevanju zdravnikov. Javni sektor v kulturi bo potreboval določene spodbude in drugačen pristop, modernizacijo in odpiranje novim, mlajšim generacijam. Pri kulturi je to še toliko bolj očitno in potrebno, saj gre za kreativen sektor in je ta dinamika tudi v kadrovskem razvoju znotraj javnih zavodov pogoj za propulzivno delovanje v korist uporabnikov kulture in širjenje kulturne pismenosti, ki je pogoj za vsako uspešno in zadovoljno družbo.

3. Ali se boste v primeru, da vaša stranka prestopi parlamentarni prag in bo sestavljala koalicijo, potegovali za imenovanje ministra za kulturo iz svojih vrst? Zakaj da oz. zakaj ne?

Prepričani smo, da bo mesto kulturnega ministra v novi levosredinski vladi zasedel kompetenten posameznik, s posluhom za kulturo in zavedanjem, da je treba slovenski kulturi v novem mandatu zagotoviti definiranje razvojnih prioritet na vseh področjih; bistveno povečati proračunska sredstva za kulturo v državnem proračunu; vzpostaviti vsebinsko koordinacijo z občinami pri spodbujanju vlaganj v kulturo; vzpostaviti trdne medresorske povezave, ki bodo garancija za celovit razvoj kulture in aktiviranje njenih potencialov (gospodarstvo, turizem, izobraževanje, sociala, mladi, zunanja politika). Nekdo, ki razume, kaj so to neodvisni mediji, ki razume pomen strokovnih kompetenc vodilnih v javnih zavodih na področju kulture in nekdo, ki razume potrebe vseh generacij po kulturni dobrobiti.

4. Koliko javnih sredstev v deležu BDP bi bilo po vašem mnenju ustrezno nameniti za financiranje dejavnosti kulture?

1 % javnih izdatkov države za kulturo in 1 % prispevka kulture k BDP je odločno premalo. Slovenska kultura zmore dati več in ima velik razvojni potencial. Potrebovala bo nova vlaganja tako v programe, kot infrastrukturo. Naš cilj je, da se v naslednjem petletnem obdobju ta delež poveča za vsaj 30 %.

5. Kako ocenjujete zadnje spremembe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, s katerimi je bila odvzeta pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev? Se z njimi strinjate ali jim nasprotujete?

V stranki SAB smo Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in njegov 113. člen ocenjevali kot primeren, potreben in dober. Podpirali smo prejšnjo ureditev, v skladu s katero so imele strokovne komisije besedo pri odločitvah o projektnem in programskem financiranju v okviru svojih pristojnosti. Prav tako se nam je zdel ustrezno urejen ministrov vpliv, ki je sicer lahko zavrnil predlog komisije glede financiranja posameznega javnega kulturnega programa oz. projekta in ji ga z utemeljitvijo vrnil v ponovno presojo, vendar na koncu ni mogel sprejeti drugačne odločitve, kot jo je predlagala strokovna komisija. S predlogom zakona o debirokratizaciji pa je vlada to rešitev, ki je ministru onemogočala sprejem drugačne odločitve od tiste, ki jo je predlagala strokovna komisija, opustila, odpravila pa je tudi omejitev, da se lahko vrnitev v ponovno presojo opravi samo enkrat. Predlagatelj zakona je to utemeljil s pospešitvijo odločanja in povečanjem učinkovitosti in gospodarnosti, ki jih naj bi te spremembe prinesle. V SAB-u se ne strinjamo. Številna s kulturo povezana področja so nedvomno potrebna debirokratizacije, toda omenjeno vprašanje po našem mnenju ne pomeni debirokratizacije, saj v ničemer ne zmanjšuje upravnega in regulatornega bremena, temveč v zakon posega vsebinsko – in to seveda v skladu z dojemanjem aktualne vlade – čim manj strokovnosti, čim več politike. Tudi Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svojem mnenju o zakonu opozorila na dejstvo, da je bil namen zakonskih določb, uveljavljenih leta 2013 z novelo ZUJIK-E (kar omenjeni člen je), v odpravi možnosti arbitrarnega odločanja ministra v postopkih javnih pozivov in razpisov, zato je bil v teh postopkih poudarjen pomen predlogov strokovnih komisij s posameznega področja.

6. V zadnjem času kadrovanje predstojnikov javnih zavodov na področju kulture povzroča vse več negodovanja, tudi zato, ker se pri izbiri oz. potrjevanju ne upošteva tudi strokovnosti, usposobljenosti in poznavanja poslanstva in delokroga zavoda (v ustanovnih aktih nekaterih zavodov so bili celo znižani kriteriji za zasedbo teh delovnih mest!). Ali nameravate poskrbeti, da se ta praksa ukine in da se na vodilna mesta postavi sposobne kulturnike, ki bodo poskrbeli za specifičen razvoj zavoda, ki ga bodo vodili, ne pa s svojimi samovoljnimi ukrepi (brez notranjega dialoga s strokovnimi / umetniškimi kadri) povzročili propadanje oz. usihanje inštitucij tudi s sto- in več -letno tradicijo?

V stranki SAB smo večkrat poudarili, da je grobo politično kadrovanje, ki si ga je vlada privoščila v zadnjih dveh letih in s katerim je v svete zavodov in na vodstvene položaje nastavljala nekompetentne posameznike, nedopustno. Ne gre le za to, da se s takšnimi potezami zmanjšuje ugled delovanja javnega kulturnega sektorja – gre tudi in predvsem za to, da se na ta način krni učinkovitost njegovega delovanja. Kulturne inštitucije morajo voditi le strokovno najbolj kompetentni kadri, in to ne glede na njihovo politično ali nazorsko prepričanje. To je po našem mnenju edina garancija, da bo kultura ostala največja ustvarjalna sila v državi.

7. Kakšno je vaše stališče do položaja samozaposlenih na področju kulture? Ali imate predloge za izboljšanje njihovega položaja?

Samozaposleni so izjemno obsežen in pomemben del kulturne sfere v Sloveniji. Konec novembra 2021 je bilo tako med vsemi delovno aktivnimi osebami v Sloveniji več kot 28.587 oseb, ki so bile zaposlene ali samozaposlene v kulturnih dejavnostih v širšem pomenu. Za SAB je ključno, da naredimo premik in da samozaposlenost v kulturi ni socialni ukrep, temveč povečamo možnost za projekte in programe samozaposlenih, s tem pa prispevamo k razvoju in raznolikosti programov kulture.

Zavezali smo se vzpostavitvi trajnega in vključujočega dialoga med državo in lokalnimi skupnostmi ter javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, ljubiteljskimi organizacijami in samozaposlenimi v kulturi.

Nemudoma bomo tudi oživili pogovore znotraj ESS ter vzpostavili dialog med sindikati, predstavniki gospodarstva in vlado, ki bo temeljil na zaupanju, poštenosti in solidarnosti. Ta oblika dialoga je pomembna predvsem za sprejetje sistemskih ukrepov za odpravo prekarnosti, del katerih bodo tudi sektorski ukrepi za prekarnost v kulturi (str. 61 in 186-187): https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2022/02/sd_drugace_2022.pdf

Socialni demokrati predlagamo naslednje ukrepe:

- skupaj s sindikati se bomo v javnem sektorju ponovno dogovorili in vzpostavili enotnost plačnega sistema,
- s sindikati v javnem sektorju se bomo v prvem letu mandata dogovorili o dinamiki usklajevanja plač in odprave varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti kot začasni,
- dogovorili se bomo o postopnosti oziroma časovni dinamiki za rast najnižjih plač, da v prihodnjih nekaj letih ne bo delovnega mesta v javnem sektorju z osnovno plačo, ki je nižja od minimalne,
- delež najbolje ocenjenih zaposlenih bomo vezali na določen odstotek znotraj organa, ocenjevanje pa vezali na določitev merljivih kazalnikov,
- uvedli bomo variabilni del plače - redno delovno uspešnost, s katero bodo nagrajeni le resnično dobri zaposleni,
- s sindikati javnega sektorja se bomo dogovorili za dodatek k osnovni plači za deficitarne poklice v javnem sektorju, praviloma po statističnih regijah,
- objavljali bomo plače in dodatke za uspešnost po delovnih mestih tudi po spolu,
- prevetrili bomo sistem dodatkov.

3. Ali se boste v primeru, da vaša stranka prestopi parlamentarni prag in bo sestavljala koalicijo, potegovali za imenovanje ministra za kulturo iz svojih vrst? Zakaj da oz. zakaj ne?

Socialni demokrati smo v preteklosti že uspešno vodili Ministrstvo za kulturo. Ocenjujemo, da je v razmeroma kratkem mandatu aktualne vlade slovenska kultura in umetnost ter mediji v najhujši krizi do sedaj. Priča smo napadom na neodvisne medije in svobodo izražanja, prihaja do samocenzure strokovnjakov in strokovnjakinj, direktorjev in direktoric javnih institucij, članic in članov nevladnih organizacij. Vodi se nestabilna in nespodbudna politika na področju samozaposlenih v kulturi…

Da, Socialni demokrati imamo ekipo in načrt za prenovitev kulturnega modela in ureditev medijske krajine. Naše ukrepe smo strnili na straneh 184-188 programa Nov začetek: https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2022/02/sd_drugace_2022.pdf

4. Koliko javnih sredstev v deležu BDP bi bilo po vašem mnenju ustrezno nameniti za financiranje dejavnosti kulture?

Kultura potrebuje stabilno sistemsko financiranje, ohranili ga bomo na 250 milijonov evrov (prbl. 0,5% BDP). Dosledno naj se izvaja tudi t.i. Zakon o kulturnem evru. Zavedamo se, da ima kultura multiplikativne učinke ter da vsak vloženi evro v kulturo pospešuje gospodarsko rast, krepi inovativnost, generira nova delovna mesta in tako prispeva k višji blaginji vseh.

5. Kako ocenjujete zadnje spremembe Zakona o uresničevanja javnega interesa za kulturo, s katerimi je bila odvzeta pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev? Se z njimi strinjate ali jim nasprotujete?

Spremembam smo nasprotovali, saj gre za netransparenten in nestrokoven način dodeljevanja javnih sredstev. Kot ukrepe v našem programu navajamo navajamo spremembo pravilnika o strokovnih komisijah ter novo imenovanje, evalvacijo razpisnih postokov ter oblikovanje jasnisnih kriterijev in ciljev razpisov financiranja javne službe, javnih kulturnih programov in projektov (str. 184).
V zadnjem času kadrovanje predstojnikov javnih zavodov na področju kulture povzroča vse več negodovanja, tudi zato, ker se pri izbiri oz. potrjevanju ne upošteva tudi strokovnosti, usposobljenosti in poznavanja poslanstva in delokroga zavoda (v ustanovnih aktih nekaterih zavodov so bili celo znižani kriteriji za zasedbo teh delovnih mest!).

6. Ali nameravate poskrbeti, da se ta praksa ukine in da se na vodilna mesta postavi sposobne kulturnike, ki bodo poskrbeli za specifičen razvoj zavoda, ki ga bodo vodili, ne pa s svojimi samovoljnimi ukrepi (brez notranjega dialoga s strokovnimi / umetniškimi kadri) povzročili propadanje oz. usihanje institucij tudi s sto- in več -letno tradicijo?

Da. Zgolj politično kadrovanje v kulturnih ustanovah, ki izvajajo javno službo, delujejo v javnem interesu in se financirajo iz javnih sredstev ni sprejemljivo. Vzpostaviti želimo mehanizme avtonomnosti umetniškega ustvarjanja in depolitizacijo upravljanja kulture (str. 184).

7. Kakšno je vaše stališče do položaja samozaposlenih na področju kulture? Ali imate predloge za izboljšanje njihovega položaja?

Status delavca in pravico do kolektivnega pogajanja bo potrebno reševati sistemsko pri tem pa upoštevati specifike in potrebe različnih področij samozaposlenih v kulturi. Reševanje tega problema brez ponovne vzpostavitve dialoga z samozaposlenimi v kulturi in njihovimi predstavniki ne bo šlo. Socialni demokrati smo v programskih izhodiščih konkretno naslovili ukrepe, kjer status delavca in pravice, ki izhajajo iz njih bomo reševali z spremembo sistema (ureditvi področne zakonodaje) in ponovnim dialogom. Mnenja smo, da pravice iz dela v nestandardnih (prekarnih) oblikah je treba čim bolj približati pravicam (v idealnem primeru izenačiti s pravicami) iz dela. Ukrepi v našem programu, ki se temu približujejo so: karierna dinamika in drsni cenzus, katerega izhodišče je koncept, da morajo za enako delo z enako izobrazbo obstajati enaki pogoji in socialne pravice (npr. bolniško nadomestilo).

9. V času epidemije se je izkazalo, kako pomembna je dobra tehnološka podpora javnih zavodov za komunikacijo z uporabniki in zainteresiranimi javnostmi, hkrati pa, da je prav v sektorju kulture tehnološka podpora popolnoma zaostaja za drugimi podsistemi družbe (pomanjkanje dodatnih kadrov in ustrezne opreme). V Načrtu za okrevanje in odpornost (junij 2021) so znatna sredstva namenjena tudi za digitalizacijo kulture (razdelek NOO 2.2.3., M). Kako bi jih bilo po vašem mnenju najbolj smiselno in potrebno razdeliti?

Strinjamo se, da je eden od ključnih dejavnikov na področju kulture in umetnosti digitalizacija, ki jo potrebuje ustrezno financiranje za razvoj: tekočih umetniških produkcij, arhivov kulturnih zavodov, muzejsekga gradiva, filmskih in avdiovizualnih vsebin, slovenskega jezika, ljubiteljske kulture, vsebin ranljivih družbenih skupin, informiranost o umetnosti in kulturi, tehničnih orodij za produkcijo, posodobitev razpisnih mehanizmov itd. Zato bomo spodbujali razvoj na področju digitalizacije, sodobnih tehnologij in trajnostnih prispevkov kulture k dvigu kakovosti življenja. Oblikovali bomo podporne programe, kot so razvoj digitalizacije tekočih umetniških produkcij, tehničnih orodij za produkcijo, oblikovanje e-razpisnih mehanizmov, servis za pomoč samozaposlenim, nevladnim organizacijam, javnim zavodom itd. (str. 184).

Levica

1. Ob dejstvu, da je zadnji dve leti socialni dialog Ministrstva za kulturo s sindikatom na ničelni stopnji, vas sprašujemo, kako nameravate stanje izboljšati oz. med socialnimi partnerji znova vzpostaviti vsaj soliden socialni dialog?

Aktualna vlada je na vseh področjih popolnoma demontirala socialni dialog in s tem sindikatom iz številnih sektorjev, vključno s kulturnim, onemogočila vplivanje na politko, ki samovoljno kroji vse bolj klavrno usodo delavcev. Tudi v kulturnem sektorju je to vodilo v poglobitev prekarnosti in nedostojnih delovnih pogojev ter številne socialne stiske, ki ne omogočajo dostojnega življenja. Raziskava kreativnega centra Poligon iz leta 2021 kaže resnično zaskrbljujočo statistiko, da je več kot 40 % ustvarjalcev in ustvarjalk prignanih tako do roba, da razmišljajo o odhodu iz sektorja.

Zavoljo odprave klavrnega položaja samozaposlenih v kulturi ter prekarnih razmerij kulturnih delavcev in delavk, si bomo prizadevali, da se nemudoma ponovno vzpostavi stalen in vključujoč socialni dialog med socialnimi partnerji.

3. Ali se boste v primeru, da vaša stranka prestopi parlamentarni prag in bo sestavljala koalicijo, potegovali za imenovanje ministra za kulturo iz svojih vrst? Zakaj da oz. zakaj ne?

Področje kulture in njegovo ministrstvo je zagotovo med prioritetnimi Levice, kar izhaja tudi iz našega obsežnega programa na tem področju ter dobrega poznavanja specifik različnih kulturnih področji in številnih ljudi z znanjem in izkušnjami.

4. Koliko javnih sredstev v deležu BDP bi bilo po vašem mnenju ustrezno nameniti za financiranje dejavnosti kulture?

Proračun Ministrstva za kulturo za leto 2022 znaša 230 milijonov EUR oziroma dobrih 0,4% BDP. Proračunska sredstva za kulturo je treba povišali na raven, ki bo omogočala stabilno in razvojno naravnano delovanje vseh sektorjev, zagotovila dostojne plače, programska sredstva in izvedbo načrtovanih investicij. Za ta namen se bomo v Levici zavzemali za dvig proračunskih sredstev Ministrstva za kulturo na 0,6% BDP.

5. Kako ocenjujete zadnje spremembe Zakona o uresničevanja javnega interesa za kulturo, s katerimi je bila odvzeta pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev? Se z njimi strinjate ali jim nasprotujete?

Spremembi ZUJIK, s katero se je brisalo vezanost odločitve ministra na mnenje strokovne komisije pri odločanju o projektnem in programskem financiranju, nasprotujemo. S to spremembo se je znižala strokovnost pri odločanju, saj je minister dobil popolno diskrecijsko pravico pri razdeljevanju sredstev. Gre za spremembo, ki je bila skrita v enem od členov Zakona o debirokratizaciji, čeprav z debirokraizacijo nima nobene veze. Pri tej spremembi je šlo preprosto za to, da se je trenutni vladajoči garnituro omogočilo lažje razdeljevanje sredstev za kulturo skupinam s katerimi so bolj ideološko ali poslovno povezane.

6. V zadnjem času kadrovanje predstojnikov javnih zavodov na področju kulture povzroča vse več negodovanja, tudi zato, ker se pri izbiri oz. potrjevanju ne upošteva tudi strokovnosti, usposobljenosti in poznavanja poslanstva in delokroga zavoda (v ustanovnih aktih nekaterih zavodov so bili celo znižani kriteriji za zasedbo teh delovnih mest!). Ali nameravate poskrbeti, da se ta praksa ukine in da se na vodilna mesta postavi sposobne kulturnike, ki bodo poskrbeli za specifičen razvoj zavoda, ki ga bodo vodili, ne pa s svojimi samovoljnimi ukrepi (brez notranjega dialoga s strokovnimi / umetniškimi kadri) povzročili propadanje oz. usihanje inštitucij tudi s sto- in več -letno tradicijo?

V programu za državnozborske volitve se zavezujemo, da bomo zajezili politično kadrovanje na področju kulture in umetnosti ter v Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo natančneje opredelili pogoje za direktorje in direktorice javnih zavodov na področju kulture in umetnosti. Sprejeli bomo ukrepe za ponovni zagon in opolnomočenje kulture. Ocenili bomo škodo, ki so jo doživela posamična kulturna področja v času epidemije, in pripravili program sanacije. Poleg tega bomo še spremenili pravilnik o stalnih strokovnih komisijah Ministrstva za kulturo, ki morajo delovati neodvisno, transparentno, brez konflikta interesov in imeti osnovni poudarek na strokovnosti. V sodelovanju s stroko in civilno družbo bomo sistematično izvajali raziskave in analize na področju kulture, ki bodo osnova za razvoj kulturnih politik.

7. Kakšno je vaše stališče do položaja samozaposlenih na področju kulture? Ali imate predloge za izboljšanje njihovega položaja?

Zavzemamo se za vzpostavitev dialoga, ureditev področja nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi ter odprava prekarnih razmerij kulturnih delavcev in delavk. V programu za državnozborske volitve smo se pri urejanju področja samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacij v kulturi zavezali k naslednjim ukrepom:

Pripravili bomo novelo ZUJIK, ki bo vključevala ureditev najbolj perečih vprašanj samozaposlenih v kulturi.

V krovno zakonodajo bomo zapisali usklajene definicije NVO v kulturi.

Uredili bomo področje zdravstvenega varstva na področju kulture in umetnosti ter sistematizacijo delovnih poškodb na področju kulture in poklicnih bolezni. Uredili bomo področje bolniškega nadomestila za samozaposlene delavce in delavke v kulturi.

Reformirali bomo področje razpisnih mehanizmov in delovanja strokovnih komisij.

Uvedli bomo razvojno vzdržne razpisne mehanizme. Pomembne so stabilne oblike podpore, ki bodo pokrivale tudi programske in neprogramske stroške za nevladne organizacije in omogočile zaposlovanje.

Izvedli bomo reformo štipendijske politike v kulturi in uvedli dolgotrajnejše sheme štipendiranja samozaposlenih, ki omogočajo kontinuirano umetniško delo in raziskovanje. Razpisi za samozaposlene morajo biti vključujoči glede različnih življenjskih in delovnih obdobij ustvarjalcev in ustvarjalk ter samozaposlenih delavcev in delavk.

Odprli bomo možnosti pravne in druge podporne pomoči NVO in samozaposlenim v kulturi.

Uvedli bomo stopenjski in progresivni cenzus, uredili karierno dinamiko. Status samozaposlenega v kulturi bomo preoblikovali v status samostojnega kulturnega delavca oziroma delavke. Status bomo spremenili tako, da ustrezal realnim potrebam in okoliščinam samostojnih delavcev in delavk v kulturi ter omogočal sindikalno povezovanje in kolektivne pogodbe.