Kako do boljših odnosov na delovnem mestu?

Nedavno je v organizaciji Slovenskega muzejskega društva v prostorih Narodnega muzeja Slovenije potekal t. i. Muzeoforum z naslovom »Kako do boljših odnosov na delovnem mestu?«. Na dogodku sta kot panelistki sodelovali tudi predsednica Sindikalne konference kulturnih organizacij Sviza Irena Porekar Kacafura in Neja Škulj, strokovna sodelavka sindikata za pravne zadeve. Ob njima so o tej vedno aktualni temi razpravljali še Rozana Bažec, direktorica Zavoda Center za psihosintezo in razvoj človeških potencialov Ljubljana, Mitja Šuštar, predsednik sindikata Glosa, ter Kristina Gomboc Nikolič, pravnica v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, izmenjavo mnenj pa je povezoval Jože Štukl, podpredsednik Slovenskega muzejskega društva. Največja pozornost je bila namenjena vprašanju trpinčenja na delovnem mestu.

Trpinčenje in nadlegovanje na delovnem mestu je prepovedano. Kot kaznivo dejanje ga (v obliki prepovedi šikaniranja na delovnem mestu) določa 197. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu v 7. členu in za kršitev te prepovedi zapoveduje globo v višini od 3.000 do 20.000 evrov (217. člen). Delodajalcem sprejem ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih nalaga 24. člen Zakona o zdravju in varstvu pri delu (ZVZD-1). Zakonodaja je polna določb o skrbi za psihosocialno okolje na delovnem mestu. Prenos in udejanjanje teh določb v praksi pa pogosto odpirata številna druga vprašanja.

Na dogodku se je izkazalo, da so odnosi na delovnem mestu zelo aktualna in vedno pereča tema, saj so bili med udeleženci oziroma v razpravi aktivni številni zaposleni, ki jih je med drugim zanimalo, kako po-skrbeti, da na delovnem mestu ne pride do nevzdržnih zaostritev odnosov. Kot bistvena je bila izpostavljena odprta in spoštljiva komunikacija tako na ravni med podrejenimi in nadrejenimi kot tudi med zaposlenimi na isti ravni, ki niso v odnosu nad- in podrejeni. Med temeljnimi vrednotami so bile izpostavljene empatija, samorefleksija in profesionalna etika. V primerih zaznanega trpinčenja na delovnem mestu so sodelujoči predlagali vodenje oz. pisanje dnevnika. V tovrstnih primerih je potrebno agresorja umakniti, kar pa je pogosto težko ali celo nemogoče doseči. Prisotni so med seboj izmenjavali mnenja, za izboljšanje odnosov na delovnem mestu pa podali različne predloge, kot so vzdrževanje in urjenje čustveno-socialnih veščin med zaposlenimi, posameznikov prevzem odgovornosti zase in sposobnost postavljanja osebnih meja, vzdrževanje medosebnih odnosov v kolektivu, pomoč morebitni žrtvi trpinčenja pri vzpostavitvi zavedanja, da ni sama, ter organiziranje tematskih delavnic in predavanj v okviru promocije zdravja na delovnem mestu.