Kako uspešni so v šoli?

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v svoji mesečni publikaciji PISA in Focus nedavno namenila pozornost vprašanju, kako uspešni so otroci in mladostniki, ki imajo priseljensko ozadje, na svoji izobraževalni poti. Ob tem OECD  v poročilu How do the performance and well-being of students with an immigrant background compare across countries? ugotavlja, da je bilo v njenih državah članicah leta 2015 v povprečju 23 odstotkov 15-letnikov, ki so bili rojeni v tujini ali pa je tujec vsaj eden od njihovih staršev, pri čemer se je omenjeni delež od leta 2003 zvišal za šest odstotnih točk.

Eden od temeljnih izsledkov je tudi, da so akademski dosežki učencev priseljencev prve generacije (tj. tistih, ki so bili rojeni v tujini in imajo starše tujce) v primerjavi z učenci, ki priseljenskega ozadja nimajo, slabši, prav tako pa se je pokazalo, da ne izražajo velike pripadnosti šoli, v šoli občutijo več nelagodja in so tudi na splošno manj zadovoljni z življenjem. V OECD pa poudarjajo, da je raziskava obenem pokazala, da je več učencev priseljencev prve generacije kot učencev, ki priseljenskega ozadja nimajo, izrazilo veliko motivacijo, da bi bili uspešni. V povprečju v državah OECD tako kar 51 odstotkov učencev priseljencev prve generacije ni doseglo temeljnih ravni znanja v branju, matematiki in naravoslovju, 41 odstotkov jih je izrazilo majhno pripadnost šoli, 31 odstotkov pa majhno zadovoljstvo z življenjem.   

Med državami, v katerih so slabi učni dosežki med učenci priseljenci zlasti izraziti, OECD izpostavlja Avstrijo, Belgijo, Dansko, Finsko, Nemčijo, Islandijo, Luksemburg, Slovenijo, Švedsko in Švico.

Sposobnost držav ohraniti socialno kohezijo ob večjih migracijskih tokovih, poudarjajo v OECD, je odvisna od zmožnosti teh držav za integracijo učencev z migrantskim ozadjem. Pri tem pa naj bi največji oviri pri vključevanju predstavljala nizek socialno-ekonomski status in neznanje jezika večinskega okolja. Izobraževanje je pri tem pot, na kateri priseljenci pridobijo znanje in spretnosti, s katerimi začnejo prispevati k gospodarstvu države gostiteljice. V izobraževanju se utrjujeta tudi čustvena in socialna dobrobit, kar spodbudi udeležence k družbeni in državljanski participaciji v novih skupnostih – tako se tudi hitreje integrirajo. Dobri učni dosežki pa še naprej ostajajo pomemben izziv. Veliko učencev migrantov se mora na tej poti spoprijeti s stiskami, povezanimi s selitvijo, nižjim socialno-ekonomskim statusom, jezikovnimi ovirami in težavnim oblikovanjem nove identitete.

PISA 2015 je obenem pokazala, da je več učencev priseljencev prve generacije kot učencev, ki priseljenskega ozadja nimajo, izrazilo veliko motivacijo, da bi bili uspešni.

Vir: Eurydice Slovenija in OECD, 20. 4. 2018.