Karierni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju

LAŽJE NAPREDOVANJE V NAZIV SVETNIK IN UVEDBA ČETRTEGA NAZIVA – VIŠJI SVETNIK

Predsednica Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (GO SVIZ) Jelka Velički in minister za izobraževanje dr. Jernej Pikalo sta 8. januarja 2020 podpisala Dogovor o uresničitvi V. točke Stavkovnega sporazuma, ki ga je SVIZ z Vlado RS sklenil konec novembra 2018 in s katerim se je končalo tedanje stavkovno gibanje. Naj spomnimo, da je naš boj za ustrezno vrednotenje dela v vzgoji in izobraževanju dosegel vrh 14. februarja 2018 z najmnožičnejšim protestom na Kongresnem trgu v Ljubljani,  ki se ga je udeležilo več kot 20.000 naših članic in članov. Osrednji del naših zahtev je bil vezan na odpravo slabšega vrednotenja dela v vzgoji in izobraževanju, ki je v pomembnem delu posledica prezahtevnega napredovanja v nazive, ki veliki večini – le 10 % vseh strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju v delovni karieri doseže naziv svetnik –  preprečuje pridobitev najvišjega naziva. Vlada RS se je ob tem, da bo olajšan dostop do naziva svetnik, v stavkovnem sporazumu  iz novembra 2018 hkrati zavezala tudi, da bomo v skladu s priporočili Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji dodali še četrti naziv, ki naj bi dodatno motiviral strokovne delavke in delavce k poglabljanju in širjenju strokovnega znanja. Podpisani Dogovor o uresničitvi V. točke Stavkovnega sporazuma bo 17. 1. 2020 objavljen v Uradnem listu RS.

Pogajanja o uresničitvi manj zahtevnega napredovanja v naziv svetnik in podaljšanju kariernega napredovanja s četrtim nazivom so se formalno začela maja lani, in sicer z izhodiščnim predlogom, ki smo ga iz SVIZ posredovali Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Pogajalsko skupino je GO SVIZ prav tako imenoval že lansko pomlad, in sicer so v njej poleg predsednice GO SVIZ in predsednice sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol Jelke Velički, glavnega tajnika Branimirja Štruklja, predsednikov oziroma predsednic sindikalnih konferenc – Petre Koritnik (predšolska vzgoja), Jelke Horvat (šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami) in Jožeta Brezavščka (srednje šole in dijaški domovi), sodelovali tudi drugi praktiki – Savi Švigelj (predšolska vzgoja), Rok Križaj (OŠ), Marjan Štukelj (OŠPP), Miha Gartner (SŠ)) – in strokovna služba GO SVIZ za pravne zadeve (Jernej Zupančič in Nadja Goetz). MIZŠ je z opredelitvami do naših predlogov zavlačevalo in prava pogajanja so se začela šele jeseni, s čimer smo vas na kratko že seznanili v enih od naših zadnjih obvestil. Ocenili smo namreč, da bi sprotno seznanjanje javnosti s potekom občutljivih, zahtevnih in na trenutke konfliktnih pogajanj lahko škodovalo rezultatom, zato z informacijami nismo pretiravali. Podpisani dogovor potrjuje, da je bila takšna odločitev ustrezna.

Pri spremembah pravilnika smo se zavestno omejili na zniževanje zahtevnosti izpolnjevanja pogojev za naziv svetnik in umeščanje četrtega naziva v sistem napredovanja, ker smo to želeli dogovoriti do konca minulega leta. Vse druge, sicer nujne popravke in dopolnitve pravilnika, na katere opozarja članstvo in tudi MIZŠ, smo preložili na naslednji, strokovno in organizacijsko kompleksnejši korak prenove kariernega napredovanja, ki se bo začel v letošnjem letu in bo predvidoma sklenjen čez dve leti. SVIZ bo pri tem zahtevnem projektu aktivno sodeloval.


Lažje napredovanje v naziv svetnik
Pravkar podpisani dogovor ločeno ureja napredovanje za vzgojitelje predšolskih otrok v vrtcih in za vse ostale strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, kot je to Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive urejal že do zdaj. Izhodiščni predlog SVIZ je bil, seveda, nekaj ambicioznejši, a je celotna pogajalska skupina, ki je imela mandat GO SVIZ, podpisani kompromis ocenila za sprejemljiv in dober. Pogoji za pridobitev naziva svetnik se rahljajo po dveh poteh:

- znižanje skupnega števila točk (vzgojitelji z 32 na 26 točk; učitelji in vsi ostali strokovni delavci z 38 na 32 točk),

- znižanje dodatnega strokovnega dela na višji ravni zahtevnosti za 3 točke ali več ( vzgojitelji s 16 za 3 ali več točk na 10 za 2 točki in 4 točke za 3 ali več; učitelji in vsi ostali strokovni delavci z 18 za 3 točke ali več na 10 za 2 točki in 6 točk za 3 ali več).

Spremembe pravilnika, ki jih bo MIZŠ pripravilo v prihodnjih mesecih, se začnejo uporabljati 1. 9. 2020. Vloge za napredovanje po novih pogojih bo mogoče vlagati po začetku veljavnosti sprememb pravilnika.


Uveljavitev četrtega naziva višji svetnik
Četrti naziv višji svetnik bo mogoče vpeljati v karierno napredovanje le ob predhodni spremembi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). MIZŠ se je v dogovoru zavezalo, da bo ob prvi spremembi ZOFVI vključilo vanj tudi besedilo o četrtem nazivu. Kdaj se bo to zgodilo, ni mogoče napovedati, ker je zakon trenutno blokiran zaradi nesoglasij pri uresničitvi odločbe Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol. MIZŠ se je zavezalo, da bo v roku  enega meseca od zakonske uveljavitve četrtega naziva Vladi RS predlagalo začetek pogajanj za določitev plačnega razreda novega naziva. Podpisani dogovor torej nima opredeljenega plačnega razreda za četrti naziv, ker je treba četrti naziv najprej uzakoniti, šele zatem pa se lahko začnejo pogajanja o njegovem ovrednotenju.


Lažji pogoji za obstoječe svetnike za pridobitev naziva višji svetnik
Ker od 1. 9. 2020 olajšujemo pogoje za pridobitev naziva svetnik, smo za obstoječe svetnike v prehodnem obdobju petih let po zakonski spremembi opredelili mehkejše pogoje za pridobitev četrtega naziva. Izhodiščni predlog SVIZ je predvideval, da bi se sedanjim svetnikom, ki so do svetniškega naziva prišli po težji poti, četrti naziv priznal brez dodatnih pogojev, a je kompromis, upoštevaje izhodiščni predlog MIZŠ, dober kompromis. Prehodno obdobje petih let bo začelo teči po začetku uporabe sprememb v ZOFVI. Pogoji za pridobitev četrtega naziva za obstoječe svetnike so opredeljeni v točki 6 pravkar podpisanega dogovora, ki ga prilagamo k tem obvestilom. SVIZ bo na svoji spletni strani vzpostavil rubriko, v kateri bomo pojasnjevali posamezne elemente dogovora in odgovarjali na pogosta vprašanja članstva.


Do konca junija 2020 odločitev o uvedbi napredovanja v nazive za vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja
V stavkovni sporazum smo zapisali tudi, da se preuči uveljavitev napredovanja v nazive za pomočnike vzgojiteljev. Med pogajanji za sklenitev dogovora smo se odločili, da razrešitev tega vprašanja izločimo iz dogovora in ga obravnavamo ločeno. Spremembe so zahtevne in ne prinašajo zgolj koristi, ampak tudi dodatne obveznosti, zato potrebujemo za oblikovanje stališč več časa – tudi zato, ker so pogledi  na uvedbo nazivov tudi v sindikatu različni. SVIZ bo pred sprejetjem končnih odločitev s članstvom, še posebej s pomočniki vzgojiteljev, v prihodnjih tednih organiziral posvetovanja.


Priloga: Podpisani Dogovor

 

Pogosta vprašanja in odgovori:

Strokovni delavci, ki lahko že sedaj napredujejo v nazive, bodo vlogo za napredovanje v naziv svetnik po novih, manj zahtevnih pogojih, lahko vložili od prvega dne uveljavitve sprememb Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev v VIZ v nazive. V skladu z Dogovorom o uresničitvi V. točke Stavkovnega sporazuma bo to od vključno 1. 9. 2020 dalje.
Avtomatičnega napredovanja v naziv višji svetnik dogovor ne omogoča, saj pogoji za višjega svetnika niso enaki trenutno zahtevanim pogojem za svetnika. Dogovor pa omogoča, da bodo strokovni delavci, ki so pridobili naziv svetnik po trenutno veljavnem pravilniku, lahko napredovali v naziv višji svetnik pod posebnimi, manj zahtevnimi pogoji v prehodnem obdobju 5 let od pričetka uporabe sprememb ZOFVI, ki bodo dokončno uvedle naziv višji svetnik (točka 6. Dogovora). Po našem vztrajanju smo v dogovoru določili pogoje za nov najvišji naziv, ki bodo točkovno drugačni (večje število točk) od sedanjih pogojev za naziv svetnik (točka 5. Dogovora). Tudi slednje je kompromis, saj je MIZŠ prvotno predlagalo bistveno večje število točk. Nismo pa se uspeli dogovoriti o ravni zahtevnosti dodatnih strokovnih del za pridobitev naziv višji svetnik. Slednje bo predmet sprememb pravilnika po določitvi novega naziva v ZOFVI, saj je to predpogoj za urejanje novega naziva. MIZŠ se je v dogovoru zavezalo, da bo ob prvih spremembah ZOFVI v predlog vneslo določitev novega naziva višji svetnik. Prvi predlog SVIZ je, upoštevaje predloge Bele knjige iz leta 2011, predvideval možnost umestitve novega naziva višji svetovalec med obstoječa naziva svetnik in svetovalec ter ureditev položaja svetnikov na način, da se že pri uvedbi sprememb ohrani razlikovanje med nazivi. Vendar za vpeljavo 4. naziva ne zadostuje dogovor med socialnimi partnerji ali sprememba področnega pravilnika, temveč je potrebna sprememba ZOFVI, ki pa zaradi politične blokade oziroma nesoglasij pri urejanju financiranja zasebnih šol še ni bila mogoča. Zato smo s pogajalsko skupino sprejeli kompromisno rešitev, da v prvi fazi omilimo zahtevane pogoje za že obstoječi naziv svetnik, nov naziv pa umestimo za nazivom svetnik (višji svetnik). Dogovor je potrdil tudi Glavni odbor SVIZ.
Da. Strokovni delavci, ki bodo pridobili naziv svetnik pod novimi, manj zahtevnimi pogoji, bodo uvrščeni v plačne razrede, ki jih že danes za naziv svetnik določa KPVIZ, kamor so uvrščeni tudi strokovni delavci, ki so naziv svetnik pridobili po obstoječih pogojih. Vendar bodo lahko le-ti pod lažjimi pogoji (odgovor št. 2) pridobili naziv višji svetnik in se uvrstili v plačne razrede v novem nazivu. Te bo možno določiti šele, ko bo ZOFVI dokončno uvedel naziv višji svetnik. Se pa je MIZŠ v dogovoru zavezalo, da bo v roku enega meseca od uveljavitve višjega svetnika v ZOFVI Vladi RS predlagalo pričetek pogajanj za določitev plačnega razreda v novem nazivu.
Vlogo za napredovanje v naziv se lahko poda zgolj pod pogoji, ki jih določa pravilnik v času vložitve predloga. V kolikor ocenjujete, da izpolnjujete pogoje za pridobitev naziva svetnik po obstoječih pogojih, bi s pridobitvijo naziva po le-teh upoštevaje Dogovor kasneje lahko napredovali v nov naziv višji svetnik pod lažjimi, prehodnimi pogoji.
To še ni jasno. Dogovor ne ureja prehodnega obdobja glede obravnave vlog, ki bodo vložene v času trenutno veljavnih pogojev za svetnika, v času odločanja pa bodo že veljali novi, manj zahtevni pogoji. To bo lahko urejeno v spremembah pravilnika (njegovih prehodnih določbah). V SVIZ bomo zastopali stališče, da bi bilo potrebno zaradi dolgih rokov odločanja MIZŠ in zagotavljanja spoštovanja ustavne pravice do enakega varstva pravic omenjene vloge obravnavati po določbah, ki so veljale v času vložitve predloga (stari pogoji). Takšna je bila tudi ureditev v prehodnem obdobju, ko je stopil v veljavo sedaj veljavni pravilnik (leta 2002).
To še ni jasno. V Dogovoru ni podrobno urejeno prehodno obdobje pri uveljavljanju sprememb pogojev za svetnika in možnosti prenosa pridobljenih točk pri strokovnih delih in nalogah. V skladu z veljavnim pravilnikom se lahko pri napredovanju v naziv štejejo zgolj tista dodatna strokovna dela in naloge, ki jih je delavec opravil po vložitvi vloge, na podlagi katere je (nazadnje) napredoval v naziv. Prenos točk bo mogoč le, v kolikor bo to izrecno določil pravilnik v prehodnih določbah.
Možnost izrednega napredovanja ostaja. Na podlagi dogovora se bo zgolj omejila možnost t. i. izrednega napredovanja v nazive na način, da ne bo več možno preskočiti več kot 1 naziv. Kakšni bodo pogoji za t. i. izredno napredovanje v naziv svetnik od 1. 9. 2020 dalje oziroma pogoji za izredno napredovanje v naziv višji svetnik, ni predmet dogovora. Je pa SVIZ zastopal stališče, da je potrebno te pogoje v pravilniku prilagoditi novim pogojem na sorazmeren način. Slednje bomo zasledovali tudi v postopku sprejemanja sprememb področnega pravilnika. Je pa pričakovati, da bodo pogoji za izredno napredovanje v naziv višji svetnik določeni s področnim pravilnikom šele po tem, ko bo naziv višji svetnik določen v ZOFVI.