Ključno je znanje
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je doslej pripravljal ločeni, a vsebinsko zelo povezani poročili, in sicer poročilo o razvoju in poročilo o produktivnosti. Letos ju je združil v publikaciji Kakovost življenja v Sloveniji - Poročilo o razvoju 2025.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je 14. maja 2025 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani predstavil poročilo Kakovost življenja v Slovenji - Poročilo o razvoju 2025. Ugotovitve kažejo, da je kakovost življenja v Sloveniji visoka, da se življenjski pogoji in izobraženost prebivalstva zboljšujejo ter podaljšujejo leta zdravega življenja. Izzivi ostajajo zlasti glede neizpolnjenih potreb po zdravstveni in dolgotrajni oskrbi, tveganja revščine ranljivih skupin, plačne vrzeli ter slabih dosežkov mladih pri ustvarjalnosti in kompetencah. Med uspešnejše članice Evropske unije se Slovenija, kot izhaja iz zbranih podatkov, uvršča po gospodarskih kazalnikih, a precej zaostaja pri produktivnosti dela.
Pripravljavci poročila so ob predstavitvi poudarili, da je z vidika dviga produktivnosti, ki je temeljni predpogoj za bolj kakovostno življenje, nujno spodbujati učenje, v neverjetno hitro spreminjajočem se okolju pa morajo biti ob tem v ospredju odzivnost, znanje in ustvarjalnost. Prav slednja mora dobiti osrednje mesto v vzgojno-izobraževalnih in družbenih procesih, na znanju temelječa družba in kultura vseživljenjskega učenja pa morata biti prepoznani kot pot v dolgoživo družbo.
Izobraženost odraslih prebivalcev Slovenije se je v dolgoletnem obdobju izboljšala in je razmeroma dobra. Matematična, naravoslovna in bralna pismenost mladih so se leta 2022 poslabšale, a ostajajo nad povprečjem EU; nizke so bile kompetence mladih za trajnostni in digitalni razvoj, njihovo ustvarjalno mišljenje in duševno počutje pa med najnižjimi v EU. Leta zdravega življenja so precej nad povprečjem EU, izboljšali so se tudi nekateri drugi kazalniki zdravstvenega stanja. Velike ostajajo neizpolnjene potrebe po zdravstveni in dolgotrajni oskrbi.
Med ključnimi dejavniki razvoja je v poročilu Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025 izpostavljena ustvarjalna in dolgoživa družba. Kot je poudarjeno, se s prehodom v dolgoživo družbo ter pametno in zeleno gospodarstvo povečujejo potrebe po usposobljenih kadrih, izzivi pa ostajajo:
pomanjkanje delovne sile,
neskladja na trgu dela,
neatraktivnost za kadre iz tujine ter
prepočasna avtomatizacija.
Slovenija se, kot je navedeno v poročilu, podobno kot Evropa že več kot desetletje sooča z intenzivnimi demografskimi spremembami, ki spreminjajo starostno strukturo prebivalstva in trga dela. V strukturi vpisa v izobraževalne programe so v zadnjih letih zaznani pozitivni premiki, kljub temu (ob zmanjševanju generacij mladih) ostaja pomanjkanje različnih strokovnjakov veliko, privlačnost Slovenije za tovrstne kadre iz tujine pa med najnižjimi v EU.
Ob navedenem Urad RS za makroekonomske analize in razvoj poudarja, da se odzivanje na demografske spremembe na trgu dela in večanje potreb po ustrezno usposobljenih kadrih se vrsto let ni reševalo dovolj strateško, sodelovanje socialnih partnerjev pa je bilo prešibko. Ključni izzivi se kažejo v potrebi po: (i) podaljševanju aktivnosti starejših, ki zgodaj zapuščajo trg dela; (ii) hitrejši aktivaciji mladih in prvih iskalcev zaposlitve; (iii) ustrezni migracijski in integracijski politiki ter prilagajanju kulture delovnih organizacij; (iv) večji avtomatizaciji procesov v javnem in zasebnem sektorju; (v) učinkovitejšem upravljanju človeških virov na osnovi srednjeročnih in dolgoročnih potreb razvoja; (vi) strateškem razvoju človeškega kapitala, vlaganju v talente, ustvarjalnost in inovativnost ter (vii) izboljšanju kakovosti delovnih mest, odzivanju na psihosocialna tveganja in druge izzive ter vlaganju v dobro počutje, zavzetost ter uspešnost zaposlenih.
V poročilu je izpostavljeno še, da je dostopnost vzgojno-izobraževalnih in kulturno-umetniških storitev v Sloveniji dobra, a se kakovost izobraževanj poslabšuje ter ne odgovarja na sodobne družbene izzive.
Na slabšanje kakovosti izobraževanj, kot je navedeno, vplivajo:
pomanjkanje pedagoškega kadra,
premajhna avtonomija učiteljev,
neuspešno vzpostavljanje ustvarjalnega in strpnega učnega okolja z dobro šolsko klimo,
preobremenjenost otrok,
nizka priljubljenost šole,
slaba kakovost odnosov med starši ter učitelji idr.
Splošna dostopnost vzgoje in izobraževanja je v mednarodni primerjavi dobra, a za nekatere ranljive skupine pomanjkljiva, zaskrbljujoča pa je dolgotrajna socialna segregacija romskih otrok.
Izziv ostajata vključenost odraslih v izobraževanja in usposabljanja ter kultura vseživljenjskega učenja. Pomembna dejavnika učenja skozi vse življenje, ki sta v Sloveniji dobro razvita, pa sta velika ponudba kulturnih in umetniških dejavnosti ter dobra dostopnost knjig.
Ob izpostavljenih ugotovitvah Urad RS za makroekonomske analize in razvoj priporoča, da je treba postaviti ustvarjalnost v jedro vzgojno-izobraževalnih in družbenih procesov ter prepoznati kulturo vseživljenjskega učenja kot pot v dolgoživo družbo. Kakovost slednje bo, kot navajajo, odvisna tudi od strateškega upravljanja človeških virov ter uspešnega vključevanja in aktivacije še razpoložljivih potencialnih človeških virov (doma in v tujini), razvoja človeškega kapitala za prihodnje potrebe ter izzive, nenazadnje pa tudi od avtomatizacije poslovnih in drugih procesov.
