Ko razred ni več prostor poučevanja

Kanadska zveza učiteljev (The Canadian Teachers’ Federation, CTF/FCE) je v teh dneh objavila še ugotovitve iz njihove serije zaporednih raziskav o aktualnih temah na področju vzgoje in izobraževanja.

Raziskava pokazala na globlje sistemske razpoke

V prvem delu raziskave so jeseni 2024 kanadski sindikalni kolegi tamkajšnje učiteljice in učitelje spraševali o tem, s katerimi stiskami in težavami se predvsem soočajo v njihovem poklicu. V odgovorih so zaposleni izpostavili nekaj ključnih področij, ki najbolj negativno vplivajo na njihovo delo, in sicer pomanjkanje podpore ministrstva, nevzdržne delovne razmere, velikost in kompleksnost razredov, naraščajoče število primerov nasilja in agresije, preobremenjenost in pomanjkanje časa za pripravo na pouk. V drugem delu raziskave, ki je bila izpeljana lani spomladi, so se osredotočili na problematiko odhajanja učiteljev iz poklica, iskali razloge za to in poskušali najti rešitve, kako jih v poklicu zadržati. V zadnjem delu raziskave, ki je potekala od sredine oktobra do sredine novembra lani, pa so pozornost namenili še vprašanjema velikosti razredov in zahtevnosti učnega okolja (kompleksnosti pouka, raznolikosti učencev v razredu …).

Kanadska zveza učiteljev CTF/FCE je bila ustanovljena pred več kot sto leti, leta 1920, in je nacionalno združenje provincialnih in teritorialnih učiteljskih organizacij, ki zastopa več kot 370.000 učiteljev in delavcev v izobraževanju po vsej Kanadi.

Projekt Parachute je pomembna aktivnost Kanadske zveze učiteljev, njenih 18 provincialnih/teritorialnih članic in pridruženih organizacij ter zajema serijo raziskav med izobraževalci po vsej državi, s katerimi želijo spremljati spremembe v učiteljskem poklicu in kanadskem javnem izobraževanju. 

Podatki, ki jih je Kanadska zveza učiteljev pridobila v zadnjem ciklu raziskave, kažejo, da se število učencev v razredih povečuje, da je delo vse bolj kompleksno, učitelji pa imajo izključno za poučevanje na voljo vse manj časa. Vse omenjeno pomembno spreminja učno okolje za milijone učencev v Kanadi, učitelji pa se strinjajo, da so razmere za njihovo delo izjemno zahtevne in pravzaprav nevzdržne.

Vedno več učencev, vse manj časa za poučevanje

Povprečna velikost razredov v Kanadi je že tako ali tako visoka, saj je v njih od 22 do 26 učencev, nekateri učitelji v razredih K–6 (obdobje zajema predšolsko leto in celotno razredno stopnjo osnovne šole) pa poročajo celo o oddelkih, v katerih je 40, 50 in celo 60 učencev! Učitelji, ki poučujejo v številčnejših razredih s 26 ali več učenci, manj pogosto poročajo, da imajo dostop do ustreznih pomočnikov ali specializiranega podpornega osebja. Z drugimi besedami: meja 26 učencev pogosto pomeni trenutek, ko razred ne deluje več kot prostor poučevanja, temveč omogoča zgolj sprotno reševanje težav. Obenem pa kanadski učitelji izpostavljajo: težava ni samo število učencev v oddelkih. Tudi majhni razredi postajajo neobvladljivi, ker se kompleksnost zahtev in dela v njih povečuje.

V tipičnem razredu K–6 z 22 učenci se učitelji soočajo oziroma spopadajo z večplastno mešanico vedenjskih, učnih, čustvenih, jezikovnih in socialnoekonomskih potreb učencev – pogosto brez ustrezne podpore, da bi te potrebe in izzive lahko primerno zadovoljili. Kar 80 % izobraževalcev poroča, da nimajo ustreznega dostopa do specializirane podpore (kot so izobraževalni pomočniki, učitelji za dodatno strokovno pomoč, psihologi in strokovnjaki za vedenjske intervencije). In 25–30 odstotkov izobraževalcev poroča, da lahko le redko, ali pa sploh nikoli, učencem zagotovijo podporo, kot je ta predvidena v njihovih individualiziranih izobraževalnih načrtih.

Rezultat je predvidljiv: učitelji namenjajo manj časa za poučevanje, več pa za »krpanje« vse večjih vrzeli na omenjenih različnih področjih. To negativno vpliva na možnosti uresničevanje učnega potenciala učencev. Kot so poročali sodelujoči v raziskavi, za neposredno poučevanje porabijo le 34 odstotkov časa. V razredih K–6 eno od štirih minut namenijo oziroma porabijo za obvladovanje vedenja.

»Ne glede na to, katero okolje, provinco ali ozemlje pogledamo, se povsod pojavljajo podobni izzivi … težave pri zaposlovanju učiteljev in njihovem zadržanju v šolah. To so izzivi, ki jih pospešujejo predvsem preveliki in vse bolj zahtevni razredi, njihova sestava ter naraščajoče nasilje v šolah,« je poudaril Clint Johnston, predsednik CTF/FCE. »A pogosto imam občutek, da se o ključnem vzroku sploh ne govori dovolj — o financiranju. Videti je, da provincialne in teritorialne vlade niso pripravljene sprejeti ukrepov, za katere vedo, da so potrebni.«

Tri nujne sistemske spremembe

Kanadski vzgojitelji in učitelji so v tokratni raziskavi opredelili tri najbolj nujne potrebe oziroma prednostne naloge:

- jasna in zavezujoča pravila o tem, kako naj bodo sestavljeni oddelki,

- zakonsko določene omejitve glede števila učencev na učitelja (normativi),

- več sredstev za strokovno in specializirano podporo.

Ugotovitve raziskave Parachute, ki je bila opravljena jeseni 2025, potrjujejo vse bolj očitno dejstvo, ki velja za vso Kanado: učenci, ki potrebujejo pomoč, je pogosto ne dobijo, učitelji pa ne morejo več sami uresničevati vse potreb in zapolnjevati vseh vrzeli. Velikost razredov in zahtevnost oziroma kompleksnost dela v njih sta neločljivo povezana. Reševanje tega izziva zahteva dolgoročne, postopne sistemske spremembe, in sicer predvsem za zaščito poklica, ki je na robu zloma, obenem pa je treba zagotoviti, da bodo (kanadske) javne šole ostale vzdržno in pravično učno okolje za vse.