Ko šole izberejo umetno inteligenco

Številne evropske in druge države so se v skrbi za boljšo koncentracijo in učni uspeh, duševno zdravje otrok in mladostnikov, manj motenj pri pouku ter manjšo izpostavljenost družbenim omrežjem in spletnemu nasilju odločile omejiti uporabo pametnih telefonov v šolah, nekatere so jih tudi povsem prepovedale. Estonija se medtem, kot piše Sally Weale v prispevku Estonia eschews phone bans in schools and takes leap into AI, ki je bil maja letos objavljen v časopisu The Guardian, prepovedi telefonov v šolah izogiba. Šolarji v Estoniji, ki velja za novo evropsko izobraževalno velesilo, redno uporabljajo e-naprave, v skladu z nacionalno pobudo »AI leap« pa bodo septembra letos dobili tudi svoje lastne uporabniške račune za umetno inteligenco.   

Po besedah avtorice članka je ta majhna baltska država z 1,4 milijona prebivalcev na tiho postala najboljša evropska država v mednarodni raziskavi matematične, bralne in naravoslovne pismenosti PISA, ki poteka pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), in tako prehitela tudi sosednjo Finsko. Za uspeh Estonije, ki prekaša države z veliko več prebivalci in večjimi proračuni, obstaja, kot je navedeno, več razlogov, a vendar se od drugih držav razlikuje prav po tem, da odločno sprejema digitalno tehnologijo, tudi v izobraževanju.    

Estonija trenutno v izobraževanju uvaja nacionalno pobudo »AI Leap« , v okviru katere naj bi učencem in učiteljem omogočili uporabo najbolj napredne tehnologije in znanja s področja umetne inteligence. Država se po navedbah v omenjenem članku dogovarja za licence z organizacijo OpenAI, saj si prizadeva postati preizkusni poligon za uporabo umetne inteligence v šolah. Cilj je do leta 2027 brezplačno zagotoviti dostop do vrhunskih orodij umetne inteligence 58.000 učencem in 5.000 učiteljem, začeli pa bodo septembra letos z dijaki, starimi 16 in 17 let. Učiteljem bodo zagotovili usposabljanje za delo s tehnologijo, pri čemer bodo v ospredju samostojno učenje, digitalna etika, enakost v izobraževanju in pismenost v umetni inteligenci.

Ugotovitve raziskave Prvi svetovni indeks umetne inteligence, julij 2025: Več kot 60 odstotkov svetovnega prebivalstva je že uporabilo umetno inteligenco, pri čemer so zelo dejavni v Indiji in na Kitajskem. Slovenija zaostaja, saj Slovenci umetno inteligenco uporabljamo redkeje, ji manj zaupamo in jo manj dojemamo kot koristno. Raziskavo Prvi svetovni indeks umetne inteligence je izvedla svetovna mreža neodvisnih raziskovalnih podjetij (WIN), v Sloveniji zanjo Mediana. Kot so pojasnili na tem inštitutu za raziskovanje trga in medijev, gre za globalno sestavljeno oceno za merjenje uporabe in dojemanja umetne inteligence. Vključuje pogostost uporabe umetne inteligence, zaupanje vanjo, dojemanje njene učinkovitosti, zanimanje za umetno inteligenco, skrb glede tveganj, povezanih z njeno uporabo, ter oceno njene uporabnosti in sprejemanja.

Estonska ministrica za izobraževanje Kristina Kallas je na letošnjem svetovnem forumu o izobraževanju v Londonu povedala, da je seznanjena s pomisleki in previdnostjo, ki prevladuje v večini evropskih držav glede zaslonov, mobilnih telefonov in tehnologije, a da je estonska družba v splošnem veliko bolj odprta in naklonjena uporabi digitalnih orodij, učitelji niso izjema. Ministrica je izpostavila, da v Estoniji mobilni telefoni v šolah niso prepovedani, temveč so pametni telefoni, ki se jih uporablja za učne namene, sestavni del uspešne digitalne izobraževalne politike. Dodala je, da bodo v Estoniji oktobra letos potekale lokalne volitve, na katerih bodo lahko svoj glas oddali tudi že 16-letniki, in sicer preko telefonov oziroma spleta: »Želimo, da se naučijo uporabljati telefon za državljanske dolžnosti, za sodelovanje na volitvah, za pridobivanje informacij in analizo političnih programov. Če jim ne bi dovolili uporabe telefonov v šoli, bi bilo sporočilo nekonsistentno – glasuj na telefonu, a ne uporabljaj ChatGPT-ja za učenje.«

Vir fotografije: https://tihupe.ee/en

Ministrica je poudarila, da namesto prepovedi zagotavljajo usmeritve, zlasti za mlajše otroke (do 12 ali 13 let), kako naj telefone uporabljajo in kako naj jih ne uporabljajo. Večina šol je vpeljala lastna pravila, denimo, da učenci telefonov ne uporabljajo med odmori, med poukom pa takrat, ko učitelj to zahteva v povezavi z določeno nalogo. Kristina Kallas govori o revoluciji umetne inteligence, ki pomeni konec domačih esejev, slovo od tradicionalnega modela »zapomni si – ponovi – uporabi« in prehod k ustnemu preverjanju znanja. Po njenih besedah je izziv razviti višje miselne sposobnosti mladih, saj bo umetna inteligenca lahko vse drugo naredila hitreje in bolje.

Sally Weale, Estonia eschews phone bans in schools and takes leap into AI, The Guardian, 26. maj 2025: Namesto da bi se uprli novi tehnologiji, so jo v Estoniji sprejeli. Že leta 1997 so v okviru programa Tiigrihüpe (Tigrov skok) vložili ogromna sredstva v računalnike in omrežno infrastrukturo. Vse šole so hitro povezali z internetom, zdaj pametne telefone in umetno inteligenco vidijo kot naslednji korak.

Vir: Estonia eschews phone bans in schools and takes leap into AI, Sally Weale, The Guardian, 26. maj 2025, https://www.theguardian.com/education/2025/may/26/estonia-phone-bans-in-schools-ai-artificial-intelligence?utm_source=chatgpt.com