Koalicijska pogodba 2026–2030: O napovedanih spremembah v vzgoji in izobraževanju

Ljubljana, 26. maja 2026

 

POSEBNA OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ

KOALICIJSKA POGODBA 2026–2030: O NAPOVEDANIH SPREMEMBAH V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

 

Spoštovane članice in člani,

minuli teden, 21. maja 2026, je bila javnosti predstavljena koalicijska pogodba za obdobje 2026–2030. Gre za temeljni programski dokument prihodnje vlade, ki določa njene prednostne naloge in nakazuje, kakšne zakonodajne ter sistemske spremembe lahko pričakujemo v njenem mandatu. V prihodnjih dneh bomo v Svizu zato skrbno preučili posamezna področja pogodbe: najprej nekoliko podrobneje komentiramo področje vzgoje in izobraževanja, v nadaljevanju pa bomo posebno pozornost namenili tudi kulturi, visokemu šolstvu in znanosti. Gre za področja, ki neposredno zadevajo članice in člane našega sindikata, obenem pa so pomembna tudi širše, saj so povezana s kakovostjo in dostopnostjo javnih storitev. Že ob prvem pregledu koalicijske pogodbe se zato porajajo resna vprašanja o njihovem prihodnjem položaju ter o položaju zaposlenih na omenjenih področjih.

V poglavju »Izobraževanje, znanost in mladina« ni mogoče spregledati odsotnosti izraza »vzgoja« in tega, da vzgojna razsežnost vrtcev in šol v njem ni omenjena. Prav tako je izginil pojem javnega šolstva, ki je bilo od osamosvojitve nosilec vzgojno-izobraževalnih procesov v Sloveniji, medtem ko je zasebno šolstvo predstavljalo dopolnilo javni mreži in zagotavljalo pluralnost. Ker koalicijska pogodba med drugim hkrati napoveduje spremembe v financiranju zasebnih vrtcev in šol ter spremembe v sestavi svetov zavodov, v Svizu sklepamo, da se bo položaj javnega šolstva spremenil — po naši presoji ne na bolje.

Presenečeni in razočarani smo, da se koalicijska pogodba enega ključnih problemov vzgojno-izobraževalnega sistema — pomanjkanja učiteljic in učiteljev ter drugega strokovnega osebja — dotakne le s splošno navedbo, da bodo sprejeti »ukrepi za reševanje kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju«. Ne omeni pa, kateri ukrepi naj bi to bili, niti ne nakaže konkretnejše poti za reševanje tega perečega in kompleksnega problema, ki vsak dan neposredno vpliva na delo vrtcev in šol. Hkrati pogodba bistveno bolj določno napoveduje »umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol«, čeprav tudi pri tej formulaciji ni pojasnjeno, katere vsebine so s tem mišljene.

Koalicijska pogodba napoveduje vrnitev sestave svetov šol na razmerje 3–3–3, kar bi pomenilo, da bi se število predstavnikov zaposlenih v svetih vrtcev in šol zmanjšalo s pet na tri. Sporočilo te spremembe je za Sviz jasno: nova oblast ne zaupa slovenskemu učiteljstvu, strokovnim delavkam in delavcem ter vsem drugim zaposlenim v vrtcih in šolah. Z bistveno spremembo razmerij v svetih zavodov — trije predstavniki zaposlenih, trije predstavniki staršev in trije predstavniki ustanovitelja — bi se zmanjšal vpliv zaposlenih na izbiro ravnateljic in ravnateljev, hkrati pa bi se okrepil vpliv ustanoviteljev in s tem lokalne oziroma državne politike. Sloveniji je doslej uspelo politične vplive na delovanje vrtcev in šol zadrževati na razmeroma sprejemljivi distanci, napovedana sprememba sestave svetov pa to ogroža in bo zagotovo pomembno vplivala na stabilno delovanje šolskega sistema.

S koalicijsko pogodbo se predvideva »vzpostavitev pravičnega sistema financiranja zasebnih vrtcev in šol«, kar razumemo kot napoved izdatnejšega financiranja zasebnega šolstva z javnimi sredstvi. Iz takšne formulacije sklepamo, da bi lahko šlo za približevanje oziroma celo izenačevanje financiranja zasebnega šolstva s financiranjem javnih zavodov, čeprav je bilo financiranje zasebnega šolstva v Sloveniji že doslej — po razpoložljivih primerjavah z drugimi evropskimi državami — v zgornjem delu izdatnosti. Ker imajo zasebne šole tudi zasebnega ustanovitelja, ki lahko prispeva dodatna sredstva za njihovo delovanje, bi bile lahko zasebne šole v ugodnejšem položaju od javnih. Če za zasebne šole ne bo zagotovljenih svežih, dodatnih sredstev, bo izdatnejše financiranje lahko izpeljano le na račun javnega šolstva.

Napovedana je ustanovitev učiteljske zbornice, ki naj bi prevzela vlogo partnerja pri oblikovanju šolske politike. To vlogo je doslej uspešno in odgovorno opravljal Sviz, zato je očitno, da gre za poskus izrinjanja našega sindikata z mesta socialnega partnerja, ki lahko šolske politike sooblikuje in nanje vpliva. Pravih učiteljskih zbornic v Evropi sicer ni, z izjemo Madžarske, kjer je nekdanji predsednik vlade Viktor Orban z njeno ustanovitvijo sindikate izrinil iz tega prostora. Tamkajšnja zbornica je obvezna za vse učitelje in povsem odvisna od države oziroma vladajoče politike. Tudi pri nas bo, kot kaže, ustanovljena »od zgoraj«, saj njeno ustanovitev napoveduje prihajajoča vlada. Drugi ukrep, ki ga je Orban izpeljal leta 2023, je bila ukinitev obveznosti delodajalca, da od plače odtegne sindikalno članarino, kar zdaj pri nas prav tako predlaga nova koalicija. V obeh primerih — pri ustanavljanju zbornice in onemogočanju odtegovanja članarine — gre za isti cilj: omejiti in onemogočiti delovanje sindikatov. Ni težko ugotoviti, da je Sviz, ki si je v zadnjem desetletju izboril moč vplivati na odločitve vsakokratne vlade pri vprašanjih organiziranja vzgoje in izobraževanja, zakonodaje ter vrednotenja dela, glavna tarča, ki jo je treba onemogočiti.

Koalicijska pogodba napoveduje tudi združevanje strokovnih zavodov s področja izobraževanja, ki izvajajo analize rezultatov, pripravljajo kurikularne zasnove in posodobitve. Ob tem predvideva še reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, posodobitev študijskih programov za pedagoške poklice, uvedbo fleksibilnejše zakonodaje, ureditev položaja mladih učiteljev ter oblikovanje kurikularne skupine, ki naj bi pripravila skupni del učnih načrtov za osnovno in srednjo šolo, pri čemer pogodba predvideva tudi omejitev obsega posameznega učnega načrta na največ pet strani. Ob tem ostaja, kot smo že opozorili, odprto tudi vprašanje napovedane »uveljavitve ideološko nevtralne šole« in »umika ideoloških vsebin iz vrtcev in šol«, saj pogodba ne pojasni, katere vsebine naj bi bile s tem mišljene in kdo naj bi o tem odločal.

Ker je na področju dejavnosti Sviza trenutno veliko pomembnega dogajanja, vas vljudno prosimo, da tudi v prihodnje pozorno spremljate naša obvestila. O pomembnih informacijah vas bomo sproti obveščali, hkrati pa se vam vnaprej iskreno zahvaljujemo, da jih posredujete tudi članstvu in s tem prispevate k dobri obveščenosti vseh.
 

Z lepimi pozdravi in v solidarnosti,

Marjana Kolar, predsednica Glavnega odbora Sviz

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviz