Kolektivna ureditev plačil za samozaposlene
Po dolgotrajnih usklajevanjih z Ministrstvom za kulturo, v katerih je ob sindikatih Glosa in Zasuk sodeloval tudi Sviz, je Vlada RS 28. novembra 2024 sprejela predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-H), ki bo kolektivno uredil izhodiščne urne postavke dela samozaposlenih v kulturi, kadar ti sodelujejo z javnimi zavodi in agencijami v kulturi. Samozaposleni v kulturi bodo tako za enako delo plačani primerljivo kot tisti, ki so zaposleni v javnih zavodih. Zakon prinaša nov člen, ki bolj natančno definira že zdaj določene pogoje primerljivega plačila samozaposlenih v kulturi in javnih uslužbencev na primerljivih delovnih mestih, ki pa se zaradi nedorečenosti zakona v praksi ni sistematično izvajal.
Dopolnitev zakona določa, da mora vlada z uredbo podrobneje urejati izhodiščno urno višino postavke za delo samozaposlenih v kulturi, ki ga ti opravijo za javne zavode in javne agencije s področja kulture, ter primerljivost poklicev. Prav tako določa način izračunavanja in usklajevanja izhodiščnega plačila ter vzpostavlja obveznost vlade, da pred sprejemanjem in spreminjanjem uredbe pridobi mnenje reprezentativnih sindikatov samozaposlenih v kulturi.
Kot so ob sprejetju predloga poudarili v sindikatu Zasuk, gre za »pomemben korak na poti k preprečevanju podplačevanja in izkoriščanja samozaposlenih delavcev v sektorju, vendar pa se je treba zavedati, da je to šele prvi dosežek na poti k uresničitvi modela primerljivih plačil z zaposlenimi v javnih kulturnih zavodih. Upamo, da bodo nadaljnji postopki v državnem zboru tekli tekoče in da bomo na pogajanjih čim bolj približali stališča, da bo končna uredba resnično izboljšala pogoje dela zunanjih izvajalcev v sektorju.«
Pomemben kazalnik širšega ekonomskega in socialnega statusa samozaposlenih v kulturi so, kot je izpostavljeno na spletišču Ministrstva za kulturo, podatki o njihovih prihodkih, ki izhajajo iz analize podatkov Finančne uprave Republike Slovenije. Ti za leto 2021 kažejo, da je 37 odstotkov samozaposlenih v kulturi (1080 oseb) zaslužilo manj od bruto minimalne plače, 80 odstotkov (2352 oseb) pa manj od bruto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Za sektor samozaposlenih v kulturi so značilne razdrobljene možnosti za zaslužek, ki se močno spreminja v različnih stopnjah kariere. Prekarni delavci v kulturi nimajo običajne poklicne poti, saj ta temelji na kratkotrajnih projektih in nestandardno razporejenem delovnem času. Prekarnost delovnih pogojev povzroča negotove ekonomske, socialne, stanovanjske in zdravstvene okoliščine, zaradi nestalnosti pa otežuje ustvarjanje kakovostne umetnosti, za pogoje nastanka katere mora v skladu s področno zakonodajo skrbeti ministrstvo za kulturo. Samozaposlene osebe vstopajo v pogodbene odnose z nasprotnimi strankami, ki imajo primerljivo večjo ekonomsko moč. Posledično samozaposleni pogosto nimajo dovolj pogajalske moči, da bi si zagotovili ustrezne pogoje za delo in ustrezno plačilo. V tem primeru je sprejem podzakonskih predpisov, ki bi to področje podrobneje urejali, primerno sredstvo za odpravo neravnovesja v pogajalski moči med obema stranema. Na resornem ministrstvu poudarjajo še, da si za izboljšanje položaja samozaposlenih sicer prizadevajo tudi s številnimi drugimi ukrepi. V zadnjih dveh letih so tako, izpostavljajo, med drugim zvišali sredstva za njihove projekte in delovne štipendije ter za 50 odstotkov dvignili nadomestilo v primeru dolgotrajne bolniške odsotnosti, prevzeli plačevanje obveznega zdravstvenega prispevka, olajšali soočanje s posledicami epidemije, s prihajajočimi zakonskimi spremembami pa predlagajo tudi uvedbo drsnega cenzusa in karierne dinamike.
