Kultura z vodstvom za novo mandatno obdobje
Na sedežu Glavnega odbora Sviz je 3. septembra 2026 v okviru volilnih opravil pred 12. kongresom sindikata potekal drugi v nizu šestih volilnih zborov sindikalnih konferenc. Sindikalne zaupnice in zaupniki iz kulturnih organizacij so izvolili vodstvo Sindikalne konference kulturnih organizacij Sviz za mandatno obdobje 2026–2030.
Po prvem volilnem zboru, na katerem so konec avgusta svoje vodstvo izvolili sindikalne zaupnice in zaupniki iz srednjih in višjih šol ter dijaških domov, so se volilne aktivnosti pred 12. kongresom Sviz nadaljevale z zborom Sindikalne konference kulturnih organizacij. Kongres bo potekal 23. in 24. novembra letos v Portorožu, do druge polovice septembra pa bodo novo vodstvo izvolile še preostale sindikalne konference.
Po ugotovitvi sklepčnosti so zbrani potrdili dnevni red ter izvolili delovno predsedstvo in volilno komisijo.
V uvodu v volilni zbor je dosedanja predsednica Sindikalne konference kulturnih organizacij Irena Porekar Kacafura zbranim predstavila delo konference v mandatnem obdobju 2022–2026. Velik del aktivnosti je bil namenjen pripravi izhodišč in pogajanjem za spremembe zakonodaje, predvsem za aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti, s katerim so odpravljali plačna nesorazmerja. Na srečanjih z Ministrstvom za kulturo so predstavniki sindikalne konference opozarjali na kadrovsko podhranjenost, slabe delovne pogoje, prekarizacijo, neustrezno vrednotenje dela, težave pri napredovanjih in potrebo po uvedbi ustreznih standardov.
Pomemben del dela v letih 2023 in 2024 je bil povezan s prenovo plačnega sistema: konferenca je pripravljala predloge za uvrstitve posameznih delovnih mest v plačno lestvico, za nova delovna mesta in dodatne nazive ter predloge usklajevala tudi s sindikatom Glosa. Vseh plačnih anomalij ni bilo mogoče odpraviti, zato del teh vprašanj ostaja odprt tudi za prihodnje obdobje.
Konferenca je dejavno sodelovala tudi pri spremembah področne zakonodaje, med drugim pri spremembah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, predlogu Zakona o varovanju kulturne dediščine ter predpisih s področja knjižnične dejavnosti. S sindikatoma Glosa in Zasuk je sodelovala pri prizadevanjih za izboljšanje pravic samozaposlenih v kulturi, z Gloso in Združenjem dramskih umetnikov Slovenije pa tudi v delovni skupini za urejanje nekaterih vprašanj v slovenskih gledališčih.
V minulem štiriletnem obdobju je sindikalna konferenca skrbela tudi za izobraževanje sindikalnih zaupnic in zaupnikov ter reševanje konkretnih težav zaposlenih v posameznih javnih zavodih. Nadaljevala je tudi mednarodno sodelovanje v okviru Mednarodne zveze glasbenikov FIM in Mednarodne zveze igralcev FIA.
Za predsednico Sindikalne konference kulturnih organizacij SVIZ je za mandatno obdobje 2026–2030 kandidirala dosedanja predsednica Irena Porekar Kacafura iz Pokrajinskega muzeja Maribor. V predstavitvi smernic za prihodnja štiri leta je poudarila, da bo sindikalna konferenca tudi v prihodnje odločno zastopala interese vseh zaposlenih v kulturi ter si prizadevala za dostojno delo, pravično plačilo, varne delovne pogoje, strokovno avtonomijo in razvoj javnega kulturnega sistema.
Med prednostnimi nalogami novega mandata je izpostavila izboljšanje plačnega položaja zaposlenih in odpravljanje preostalih anomalij po prenovi plačnega sistema, kadrovsko stabilizacijo javnih zavodov, zmanjševanje prekarnosti, vzpostavitev stalnega socialnega dialoga z Ministrstvom za kulturo ter izboljšanje možnosti za strokovni razvoj in izobraževanje zaposlenih. Pomembno mesto v programu imajo tudi generacijska prenova kulturnega sektorja, varni in zdravi delovni pogoji, preprečevanje izgorelosti in drugih psihosocialnih tveganj ter prizadevanja za izboljšanje položaja podpornih poklicev v kulturi. Med dolgoročnimi cilji ostaja tudi pobuda za vzpostavitev ambulante medicine dela za zaposlene v kulturnih organizacijah.
Irena Porekar Kacafura je med izzivi prihodnjega obdobja posebej opozorila tudi na digitalizacijo in razvoj umetne inteligence. Sindikalna konferenca se bo zavzemala za varovanje avtorskih pravic, delovnih mest in strokovne avtonomije zaposlenih ter za etično uporabo umetne inteligence, tako da bodo nove tehnologije delo zaposlenih podpirale, ne pa ga razvrednotile. Med cilji za novi mandat so še krepitev sindikalne organiziranosti, povečevanje članstva, izboljševanje komunikacije s članstvom ter dejavnejše vključevanje mladih zaposlenih.
Sindikalne zaupnice in zaupniki so Ireni Porekar Kacafura na volitvah namenili podporo in ji tako zaupali vodenje Sindikalne konference kulturnih organizacij SVIZ tudi v mandatnem obdobju 2026–2030.
Za šest mest v predsedstvu je kandidiralo osem kandidatk in kandidatov. V predsedstvo Sindikalne konference kulturnih organizacij za mandatno obdobje 2026–2030 so bili izvoljeni:
Gordana Keller, Slovenska filharmonija - orkester Ljubljana
Manca Marinko, SNG opera in balet Ljubljana
Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
Martin Pungerčar, ZVKDS OE Novo mesto
Maja Sever, SNG Drama Ljubljana
Božidar Zrinski, Mednarodni grafični likovni center Ljubljana
Na volilnem zboru je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj zbranim predstavil aktualno sindikalno dogajanje. V ospredju aktivnosti je trenutno predvsem zbiranje 40.000 overjenih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki se je začelo 1. septembra in bo trajalo do 5. oktobra. Gre za nadaljevanje referendumske pobude, potem ko je Ustavno sodišče konec julija razveljavilo sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma ter odločilo, da je referendum o zakonu kot celoti dopusten. Prvi dan zbiranja so svoje podpise na Upravni enoti Ljubljana simbolično oddali tudi predstavniki vodstev šestih reprezentativnih sindikalnih central.
Glavni tajnik je povzel ključne razloge, zaradi katerih sindikalne centrale ZIURS nasprotujejo. Opozoril je, da zakon v enem besedilu združuje vrsto sistemskih posegov na področjih davkov in socialnih prispevkov, pokojninskega in zdravstvenega sistema ter delovnih razmerij, pri čemer po oceni sindikatov nekatere rešitve zmanjšujejo solidarnost in slabijo javne blagajne, iz katerih se financirajo tudi zdravstvo, izobraževanje, kultura in druge javne storitve. Tudi Ustavno sodišče je v svoji odločbi posebej opozorilo na problem takšne, t. i. omnibus zakonodajne tehnike z vidika pravice do referendumskega odločanja. Sindikalne zaupnice in zaupnike je glavni tajnik zato pozval, naj zbiranje podpisov dejavno podprejo in k oddaji podpisa spodbudijo tudi članice, člane in druge zaposlene. Po podatkih, predstavljenih na zboru, je bilo do 2. septembra evidentiranih že 10.364 podpisov. Zbiranje podpisov so v prvih dneh spremljale tudi tehnične težave pri oddaji podpore prek portala eUprava.
V sklepni razpravi volilnega zbora so zbrani nekaj pozornosti namenili tudi prvim ukrepom novega vodstva Ministrstva za kulturo. Govorili so o zastojih in omejitvah pri financiranju kulturnih programov ter možnih posledicah varčevalnih ukrepov za nevladne organizacije in javne zavode, o napovedanih spremembah medijske zakonodaje in upravljanja RTV Slovenija ter o kadrovskih in vodstvenih spremembah v delu kulturnega sistema.
Ob omenjenem je bilo poudarjeno pričakovanje, da se bodo sistemske spremembe in odločitve, ki vplivajo na zaposlene in delovanje javnih zavodov, pripravljale v socialnem dialogu, Sviz pa bo zato novi ministrici za kulturo ponovno predlagal, da bi se sešli. Dotaknili so se tudi predloga spremembe Zakona o delovnih razmerjih, po katerem delodajalci ne bi več izvajali tehničnega obračuna in nakazila sindikalne članarine, ter možnih odzivih sindikata.