Manj zaslonov, več razmišljanja

Izobraževalna internacionala (Education International, EI) je pred septembrsko objavo rezultatov mednarodne raziskave PISA 2025 pripravila spletno srečanje predstavnikov sindikatov v izobraževanju.

Njeno osrednje sporočilo je bilo, da se razprava ob rezultatih ne bi smela omejiti na lestvice najboljših držav, na zmagovalce in poražence, temveč da bi morali podatke uporabiti za razmislek o pogojih učenja in vlaganju v izobraževanje.

Na dogodku so izpostavili, da bo PISA 2025 poleg dosežkov učencev ponudila tudi podatke o njihovem učnem okolju. Učenci so med drugim odgovarjali na vprašanja o podpori učiteljev, šolskih pravilih glede digitalnih naprav ter pogostosti uporabe umetne inteligence pri šolskem delu. Predstavnica OECD je poudarila, da bodo ti podatki omogočili boljši vpogled v dogajanje v učilnicah ter v povezave med posameznimi okoliščinami, učenjem in zavzetostjo učencev.

Med sodelujočimi na dogodku je bila tudi predsednica Ameriške zveze učiteljev (American Federation of Teachers, AFT) Randi Weingarten. Zavzela se je za to, da bi rezultati PISA spodbujali sodelovanje in učenje med državami, ne pa njihovega medsebojnega tekmovanja. Hkrati je opozorila, da izobraževalnih politik ni mogoče preprosto prenesti iz ene države v drugo in jih posnemati. Izobraževalna internacionala je ob tem opozorila tudi na njen obsežnejši nagovor o prihodnosti javnega izobraževanja v času umetne inteligence in hitrih tehnoloških sprememb, ki ga je predsednica AFT maja letos predstavila v Washingtonu, EI pa zatem objavila na svoji platformi Worlds of Education (klik za več).

Umetna inteligenca ne spreminja temeljnega namena šole

Predsednica Ameriške zveze učiteljev izhaja iz ugotovitve, da umetna inteligenca prinaša velike spremembe na številna področja družbe. A nekaj se, je prepričana, s tehnološko revolucijo ne spreminja: temeljni namen izobraževanja.

Šola mora učence naučiti razmišljati in povezovati ter jim dati dovolj znanja, da lahko oboje počnejo dobro. Prav razširjenost umetne inteligence po njenem mnenju še povečuje pomen kritičnega mišljenja in uporabe znanja. Učenci ne potrebujejo samo dejstev, ki naj bi si jih zapomnili, temveč morajo znati informacije preveriti, jih kritično presoditi in povezati v nove zamisli. Med pomembnimi sposobnostmi v času umetne inteligence je Randi Weingarten v svojem govoru izpostavila reševanje problemov, sporazumevanje, sodelovanje, prilagodljivost in etično presojo – vse omenjeno je povezano s sposobnostjo uporabe pridobljenega znanja.

Ob tem je opozorila na pojav, ki ga je poimenovala kognitivno razbremenjevanje (cognitive offloading): namesto da bi se učenec sam spoprijel z zahtevnim problemom, lahko odgovor brez večjega napora prepusti klepetalnemu robotu. Randi Weingarten ne zagovarja prepovedi umetne inteligence ali opustitve računalnikov, temveč izpostavlja, da je treba poskrbeti za ravnovesje med koristmi tehnologije in omejevanjem njenih škodljivih posledic. Za uporabo umetne inteligence so po njenem potrebna jasna pravila, ki jih je mogoče izvršiti.

Trdno znanje, dejavno učenje in manj zaslonov

Predsednica Ameriške zveze učiteljev je svoj predlog za šolo v času umetne inteligence povzela v desetih predlogih. Med drugim predlaga, da najmlajši otroci do konca drugega razreda praviloma ne bi uporabljali zaslonov, razen kadar za to obstaja utemeljen razlog, denimo pri podpori otrokom s posebnimi potrebami.

Za osnovne šole predlaga, da učenci ne bi sami uporabljali orodij umetne inteligence, ki z njimi neposredno komunicirajo, na primer klepetalnih robotov in drugih digitalnih pomočnikov. Druge oblike uporabe umetne inteligence ter dejavnosti, namenjene digitalnemu opismenjevanju, bi morale po njenem potekati pod vodstvom in nadzorom učiteljev. Do najmanj 16. leta starosti se zavzema tudi za prepoved tako imenovanih družabnih klepetalnih robotov, torej programov, ki so zasnovani tako, da posnemajo pogovor in odnos z drugo osebo.

Med njenimi predlogi so še krepitev temeljnega znanja, predvsem bralne in matematične pismenosti ter državljanske vzgoje, pa tudi več dejavnega, projektnega in izkustvenega učenja. Pomembno mesto namenja tudi dobremu počutju učencev.

Posebej poudarja vlogo učiteljev pri odločanju o uporabi novih tehnologij. Zavzema se za zaščito intelektualne lastnine in akademske svobode ter za to, da bi učitelji tehnologijo dobro poznali in jo znali smiselno uporabljati, hkrati pa bi o njenem vključevanju v pouk odločali na podlagi lastne strokovne presoje.

Pri uporabi umetne inteligence v šolah zagovarja tudi visoke standarde varnosti in varovanja zasebnosti. V nagovoru je pozvala še k neodvisnemu raziskovanju vplivov umetne inteligence, zaslonov in drugih tehnologij na učence. Takšnih raziskav po njenem ne bi smela financirati podjetja oziroma panoge, katerih proizvodi so predmet raziskovanja. Med desetimi predlogi izpostavlja tudi ustrezno javno financiranje izobraževanja, za ameriško okolje pa predlaga še poseben prispevek velikih tehnoloških podjetij. Celoten govor Randi Weingarten o prihodnosti javnega izobraževanja v času umetne inteligence in hitrih tehnoloških sprememb je dostopen – tukaj.