Maslo ali topovi?

Sviz je najštevilčnejši sindikat v naši državi in zastopa interese več kot 35 tisoč članic in članov, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, v kulturi, raziskovalni dejavnosti in sociali. Skladno z že uveljavljeno prakso je Sviz tudi v luči tokratnih državnozborskih volitev na politične stranke naslovil vprašanja, ki so povezana s širšimi ali ožjimi interesi članstva in aktualnimi ter pričakovanimi izzivi. Sviz bo svoje članice in člane sproti seznanjal z odgovori in stališči strank v prepričanju, da bodo ta članstvu olajšala izbiro na volitvah, ki bodo 22. marca.

Z namenom predstavitve aktualnih težav in izzivov v dejavnostih in med zaposlenimi, ki jih Sviz zastopa, ter predstavitve vsebine in vprašanj, ki jih Sviz zastavlja političnim strankam, smo na Svizu 18. februarja pripravili novinarsko konferenco. Na njej je glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj podrobneje spregovoril o vsebinah, na katera si od kandidatov želi odgovorov in pojasnil, obenem pa je predstavil tudi pričakovanja, ki jih sindikat ima oziroma jih bo v imenu zaposlenih uveljavljal v razmerju do prihodnjih oblasti.

Vabljeni k ogledu posnetka novinarske konference, v nadaljevanju strani pa dodajamo še vsebino dopisa oz. vprašanja, ki smo jih poslali političnim strankam in listam, ki so napovedale kandidaturo na marčevskih parlamentarnih volitvah.

 

* * * * * * * *

Spoštovani,

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je najštevilčnejši sindikat v naši državi in zastopa interese več kot 35 tisoč članic in članov, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, v kulturi, raziskovalni dejavnosti in sociali. Skladno z že uveljavljeno prakso iz sindikata pred vsakimi državnozborskimi volitvami na politične stranke naslovimo vprašanja, ki so povezana s širšimi ali ožjimi interesi našega članstva in aktualnimi izzivi. Prepričani smo, da lahko odgovori strank na ta vprašanja in njihova stališča našemu članstvo olajšajo izbiro na volitvah. V nadaljevanju vam torej posredujemo naša vprašanja, vaše odgovore pa bomo sproti, kot jih bomo prejemali, objavljali na naši spletni strani www.sviz.si ter z njimi seznanili tudi naše članstvo ter javnost.
 

KAKOVOST JAVNEGA ŠOLSTVA

SVIZ je od svoje ustanovitve v letu 1990 odločen zagovornik kakovostnega javnega šolstva. Verjamemo in vemo, da je javno izobraževanje pravica, ki jo mora vsem otrokom zagotoviti država. Le javno izobraževanje zagotavlja otrokom enake možnosti šolanja ne glede na socialno ali etnično pripadnost njihovih staršev. Kakovostni javni vrtci in šole so eden od temeljnih stebrov socialne države in bistvene pri utrjevanju demokracije, prispevajo k zmanjševanju neenakosti v družbi, usmerjajo mlade k dialogu in medsebojni strpnosti. V SVIZ-u zasebnemu šolstvu ne nasprotujemo, a ga razumemo kot dopolnilo javnemu, ki prispeva k izbiri med različnimi pedagoškimi principi in svetovnonazorskimi prepričanji staršev, otrok in mladostnikov.

Vprašanje:

- Ali se strinjate, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega sistema? Če te usmeritve ne podpirate, kakšne spremembe predlagate glede vloge in položaja javnega šolstva v Sloveniji?

FINANCIRANJE JAVNEGA IZOBRAŽEVANJA: IZBIRA MED MASLOM IN TOPOVI

V SVIZ vemo, da je predpogoj za utrjevanje kakovostnega javnega izobraževanja zagotavljanje ustreznega in stabilnega deleža javnih izdatkov zanj. Brez ustreznega in dolgoročno stabilnega javnega financiranja ni kakovostnih učiteljev in učiteljic, ni kakovostnih programov, ni ustrezne infrastrukture, ni kakovostnega javnega izobraževanja. Po podatkih SURS je bil delež izdatkov v BDP za formalno izobraževanje pred dvajsetimi leti, v letih 2005 in 2006, 5.7 odstotka in od takrat ni bil nikoli presežen, v letu 2023 je znašal 5.10, v letu 2024 pa 5.15 odstotka. V SVIZ smo zaskrbljeni za prihodnost javnega izobraževanja, saj napoved o hitrem in izdatnem povečevanju javnih sredstev za oboroževanje in obrambo, v Evropi in Sloveniji, predstavlja tveganje, da se bomo v prihodnjih letih od zaželenega cilja za izobraževanje – tega UNESCO postavlja pri 6 % BDP – prej oddeljevali kot približevali. Če se to zgodi, se bo, ob pomanjkanju javnih sredstev, povečeval pritisk najpremožnejšega dela prebivalstva na ustanavljanje dobrih, a plačljivih, zasebnih šol in vrtcev, ki bi iz javnih šol potegnile tudi kakovostnejši del učiteljstva. Temu prehodu bo sledil dodatni padec kakovosti v javnem izobraževanju.

Vprašanja:

- Ali lahko zagotovite, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture, ki so ključni za izboljševanje kakovosti življenja naših državljank in državljanov?

- Ali se strinjate s prepričanjem SVIZ, da bi se morala javna sredstva za vzgojo in izobraževanje v prihodnjih štirih letih postopno zviševati oziroma približevati priporočenemu cilju UNESCA, ki je pri 6 % BDP?

- Pojasnite, kako načrtujete razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah?

VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V SLOVENSKE VRTCE IN ŠOLE

Število otrok priseljencev v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih se v zadnjem desetletju neprestano povečuje, obenem pa ti otroci prihajajo iz vse bolj jezikovno in kulturno raznolikih okolij. Zaposleni v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah opozarjajo, da omenjenim spremembam niso sledile tudi ustrezne sistemske prilagoditve na ravni države. Na pomanjkljivo sistemsko podporo – zlasti na področju učenja slovenskega jezika in drugih podpornih mehanizmov – hkrati kažejo podatki, da so učni dosežki otrok priseljencev v povprečju slabši kot dosežki njihovih vrstnikov. Kot opozarja učiteljstvo, manjkajo jasen sistemski model vključevanja otrok priseljencev na ravni države, ustrezno organizirano in dovolj obsežno učenje slovenščine, dodatni strokovni profili zaposlenih ter normativi, ki bi upoštevali večjo zahtevnost dela v jezikovno in kulturno heterogenih oddelkih. Podpora otrokom priseljencem je namreč neenakomerna in pogosto odvisna od posameznih zavodov ali dodatne prizadevnosti zaposlenih, predvsem na račun njihovih povečanih obremenitev. To dolgoročno ogroža kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. V SVIZ pričakujemo jasne in konkretne odgovore, kako boste prevzeli odgovornost za sistemsko ureditev vključevanja otrok priseljencev ter ob tem zagotovili ustrezne delovne pogoje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Vprašanji:

- Kako boste sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim?

- Katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe boste sprejeli, da se sistemske pomanjkljivosti vključevanja otrok priseljencev ne bodo več reševale na račun povečanih obremenitev učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah?

STROKOVNA AVTONOMIJA UČITELJSTVA IN VARNOST DELOVNIH MEST

V SVIZ že leta opozarjamo, da položaj učitelja kot strokovnjaka, ki na podlagi znanja, izkušenj in pedagoške presoje izbira metode in oblike dela, ni ustrezno opredeljen, da strokovna avtonomija učiteljic in učiteljev ni ustrezno varovana s predpisi in v zakonodaji celo ni jasno opredeljena. V strokovno avtonomijo vse pogosteje posegajo starši in drugi zunanji akterji, zakonodaja pa jim ne postavlja meje, ki je ni dopustno prestopiti. Ti posegi v strokovna ravnanja učiteljstva se lahko stopnjujejo tudi do ravni verbalnega in fizičnega nasilja nad učitelji. Upravičeno je pozornost javnosti usmerjena v pojave medvrstniškega nasilja v šolah, a enako nesprejemljivo je nasilje nad pedagoškim osebjem.

Vprašanji:

- Ali se strinjate z našim predlogom, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje vnese določbe, ki bodo jasno predelile in zaščitile polje strokovne avtonomije učitelja?

- Kaj boste storili za okrepitev varnosti pedagoškega osebja ma delovnem mestu in za njihovo zaščito pred verbalnim in fizičnim nasiljem?

FINANCIRANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI

V zadnjih letih so se proračunska sredstva Ministrstva za kulturo, po dolgih letih stagniranja ali celo zniževanja, opazno povečevala, tako za programe varovanja kulturne dediščine, za ustvarjalni del kulturnih dejavnosti kot tudi za neinstitucionalni del kulturnih aktivnosti, kar v SVIZ pozdravljamo. V sindikatu smo prepričani, da je potrebno to smer financiranja ohraniti tudi v prihodnjih letih, če želimo ohraniti pozitivne učinke kulturnih dejavnosti na družbo.

Vprašanja:

- Se strinjate z našim stališčem, da je potrebno sedanjo raven financiranja kulturnih dejavnosti ohraniti ter jo v prihodnjih letih postopoma še krepiti?

- Se strinjate, da je potrebno številčno okrepiti strokovni kader v javnih zavodih na področju kulture?

- Se strinjate, da je potrebno sprejeti standarde za strokovno področje kulture, ki bodo omogočali pregledno in transparentno zaposlovanje / povečevanje števila zaposlenih v javnih zavodih?

STABILNO FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

Tako novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (2023) kot novi Zakon o visokem šolstvu (2025) prvič od nastanka samostojne države vsebujeta izjemno pomembne določbe o deležu javnih sredstev, ki jih država Slovenija namenja za delovanje visokega šolstva in javnih raziskovalnih inštitutov. SVIZ je aktivno sodeloval pri pripravi in za uveljavitev teh določb, saj gre za vsebinsko pomemben premik, ki omogoča bistveno višjo stopnjo predvidljivosti financiranja in posledično večjo stabilnost.

Vprašanje:

- Ali se strinjate, da je potrebno ohraniti te zakonske določbe? Ali boste nasprotovali morebitnim predlogom sprememb, ki bi poslabšali sedanje pogoje financiranja obeh dejavnosti?

Zahvaljujemo se vam, ker boste našim vprašanjem oziroma izpostavljenim pomembnim področjem ter izzivom v vzgoji, izobraževanju, kulturi ter visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti posvetili svojo pozornost tako v tokratnim odgovorih kot v vašem prihodnjem delovanju. Vljudno vas vabimo, da nam pisne odgovore in vaša stališča posredujete na e-naslov info@sviz.si, mi pa jih bomo, kot omenjeno, objavili na naši spletni strani ter z njimi seznanili tudi naše članice in člane.
 

S spoštovanjem.

Marjana Kolar, predsednica Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije