Medgeneracijski prenos prikrajšanosti

Pri Statističnem uradu RS so v teh dneh predstavili izsledke raziskave Medgeneracijski prenos prikrajšanosti 2023, ki med drugim pritrjuje ugotovitvi številnih strokovnjakov, da izobrazba staršev, njuna delovna aktivnost in finančni status družine v veliki meri vplivajo na to, kakšna bosta pot in materialni položaj otroka v odraslosti.

Materialni položaj odrasle osebe odvisen od izobrazbe in statusa delovne aktivnosti staršev v njeni mladosti

Izobrazba staršev v precejšnji meri vpliva na finančni položaj njihovih otrok v odrasli dobi. Delež oseb, starih od 25 do 59 let, ki so bile v letu 2023 resno materialno in socialno prikrajšane, je bil večji med tistimi, katerih starši so imeli v njihovi mladosti (ko so bile osebe stare približno 14 let) nižjo izobrazbo. Podobne razlike so se pokazale tudi pri deležu oseb pod pragom tveganja revščine in oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, le da so bile še izrazitejše v povezavi z izobrazbo matere.

Med osebami, katerih vsaj eden od staršev je imel končano več kot srednjo šolo, je bil delež izpostavljenih tveganju socialne izključenosti 11 %, medtem ko je med tistimi, katerih oba starša sta imela le osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 15 %.

Materialni položaj osebe v odraslosti precej vpliva tudi na status aktivnosti očeta oz. matere v mladosti te osebe. Med osebami, katerih starši so bili v njihovi mladosti delovno neaktivni, je delež takih, ki so zdaj (v letu 2023) izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, večji kot med osebami, katerih starši so bili delovno aktivni (pri delovni aktivnosti očeta za 6 odstotnih točk in pri delovni aktivnosti matere za 3 odstotne točke).

Izobrazba staršev pomembno vpliva na izobrazbo otrok

Med osebami, starimi 25–59 let, katerih starši so imeli največ osnovnošolsko izobrazbo, jih je v 2023 zaključilo več kot srednješolsko izobraževanje (višje-, visokošolsko izobraževanje ali več – tj. terciarna izobrazba) 21 %. V primerjavi z letom 2019 se je ta delež povečal za 7 odstotnih točk (14 %). Med osebami, pri katerih je imel vsaj eden od staršev terciarno izobrazbo, jih je to raven izobrazbe doseglo 69 %. Leta 2019 je bil ta delež manjši za 2 odstotni točki.
 

Finančni položaj gospodinjstva, v katerem so živele osebe v mladosti, se odraža v zdajšnjem finančnem položaju teh oseb

Izmed oseb, ki so finančni položaj gospodinjstva, v katerem so živele v mladosti, ocenile kot slab ali zelo slab, jih 26 % tudi zdaj (v letu 2023) s svojimi dohodki shaja težko ali zelo težko. V primerjavi s prejšnjimi zbranimi podatki se je delež oseb rahlo zmanjšal, saj je bilo leta 2019 takih oseb 28 %. Po drugi strani je zdaj (v letu 2023) med osebami, katerih finančni položaj je bil v mladosti dober oz. zelo dober, 6 % takih, ki zdaj shajajo zelo težko ali težko; to je za 6 odstotnih točk manj kot v letu 2019 (12 %). 39 % oseb, katerih finančni položaj je bil v mladosti dober oz. zelo dober, pa tudi zdaj s svojimi dohodki brez težav preživi mesec (tj. shajajo lahko ali zelo lahko); to je za 14 odstotnih točk več kot v 2019 (25 %).

 

Največ oseb med tistimi, ki so finančni položaj gospodinjstva, v katerem so živele v mladosti, ocenile kot zelo slabo ali slabo, je svojo mladost preživljalo na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta prejšnjega stoletja (rojeni 1963–1970), in sicer 22 %. Med osebami, ki so mladost preživljale po letu 2002 (rojeni 1988–1997), je bilo takih 13 %.

Izobrazba oseb odvisna tudi od finančnega položaja gospodinjstev, v katerem so te osebe živele v mladosti

Med osebami, katerih finančni položaj je bil v mladosti dober ali zelo dober, jih ima zdaj (v letu 2023) terciarno izobrazbo 46 % ali za 7 odstotnih točk več kot v 2019 (39 %). Med tistimi, katerih finančni položaj je bil v mladosti slab ali zelo slab, pa je bilo oseb s to ravnijo izobrazbe 12 % ali za 2 odstotni točki več kot v 2019 (10 %).

Dostopnost izbranih dobrin v mladosti se iz generacije v generacijo povečuje

Skoraj vse osebe (98 %) so v mladosti živele v gospodinjstvih, v katerih so bile vsem otrokom na voljo šolske potrebščine, npr. učbeniki, knjige, zvezki, pisala, oprema za športno vzgojo. Prav tako je večina oseb (96 %) v mladosti živela v gospodinjstvih, v katerih so vsem otrokom zagotovili vsakodnevni mesni oz. enakovreden vegetarijanski obrok. Nekoliko manj dostopne so bile enotedenske letne počitnice zunaj doma (tudi pri sorodnikih/prijateljih, v okviru šole ali mladinskih organizacij) za vse otroke iz gospodinjstva – delež takih oseb je znašal 74 %.

Dostopnost izbranih dobrin v mladosti za vse otroke iz gospodinjstva se je z vsako naslednjo generacijo povečala – od generacije oseb, ki so svojo mladost preživljale na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta (1977–1984, tj. rojeni v letih 1963–1970), do zadnje opazovane generacije (2002–2011, tj. rojeni v letih 1988–1997).

Pri generaciji, rojeni v letih 1963–1970, je bilo članov takih gospodinjstev, ki so omogočila enotedenske letne počitnice za vse otroke iz gospodinjstva (59 %), manj kot v naslednjih generacijah. Med rojenimi v letih 1988–1997 jih je 84 % živelo v gospodinjstvih, v katerih so vsi otroci počitnikovali zunaj doma vsaj en teden.