Mednarodna raziskava poučevanja in učenja

V prostorih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje sta Pedagoški inštitut, ki v Sloveniji koordinira raziskavo, in ministrstvo 7. oktobra 2025 na novinarski konferenci in zatem še podrobneje v okviru strokovne razprave predstavila najnovejše rezultate Mednarodne raziskave poučevanja in učenja iz leta 2024 (The OECD Teaching and Learning International Survey, Talis 2024).

Talis je največja raziskava o poučevanju in učenju, ki s pomočjo vprašalnikov zbira mnenja učiteljev in ravnateljev o poučevanju, delovnih pogojih, šolskem okolju in omogoča glas učitelja pri razvoju politik. V raziskavi Talis 2024 je sodelovalo 55 držav in izobraževalnih sistemov, skupaj več kot 250.000 učiteljev, v Sloveniji pa 10.805 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, ločeno v treh skupinah po ravneh izobraževanja: v osnovni šoli učitelji prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja skupaj, učitelji tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Poučevanje in učenje v Sloveniji in po svetu (nacionalno poročilo) (.pdf) 

Kakšna je starostna struktura učiteljic in učiteljev v Sloveniji

Po podatkih, ki jih je predstavila Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta, so bili v Sloveniji leta 2024 osnovnošolski učitelji stari v povprečju 45 let, srednješolski pa 48 let, kar se ne razlikuje pomembno od povprečne starosti učiteljev v izobraževalnih sistemih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. V Sloveniji je bilo v osnovnih šolah leta 2008 24 % učiteljev starejših od 50 let, leta 2018 39 % in leta 2024 32 %. V srednjih šolah je bilo leta 2018 46 % učiteljev starejših od 50 let, v letu 2024 pa 49 %, kar naj bi kazalo na stabilizacijo starostne slike v učiteljski populaciji v Sloveniji v zadnjem obdobju. Delež učiteljev, mlajših od 30 let je bil, podobno kot v predhodnih raziskavah Talis, tudi v letu 2024 majhen in na nobeni od ravni ni presegel 8 %, čeprav je od leta 2018 narasel za nekaj več kot 3 odstotne točke tako v osnovni kot v srednji šoli.

Po študiju vstop v razred

Po posameznih ravneh glede začetnega izobraževanja od 84 % do 89 % učiteljev v Sloveniji (nekoliko nad mednarodnimi povprečji) ocenjuje, da jim je začetno izobraževanje omogočilo dobro razumevanje predmeta, ki ga poučujejo. Precej manj učiteljev (od 37 % do 52 %) jih meni, da jim je začetno izobraževanje dalo osnove za uspešno obvladovanje vedenja v razredu. Slabše ocenjujejo tudi, da jih je pripravilo na delo v razredu, saj na vseh treh ravneh precej manj kot polovica učiteljev meni, da jim je začetno izobraževanje omogočalo dovolj praktičnih priložnosti za poučevanje v šoli.

V primerjavi z letom 2018 so se do leta 2024 med učitelji, ki so se pred kratkim pridružili svoji sedanji šoli (v petih letih pred raziskavo), zelo povečali deleži tistih, ki poročajo, da so bili v tej šoli vključeni v uvajanje, formalno ali neformalno. Podatke med leti je mogoče, kot navajajo koordinatorji raziskave v Sloveniji, primerjamo za osnovnošolske učitelje tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, kjer bil se je ta delež povečal s 37 % na 66 %, in za srednješolske učitelje, kjer se je povečal z 48 % na 71 %. Vendar pa so, kljub povečanju, ti deleži še vedno večinoma pod mednarodnimi povprečji. Med osnovnošolskimi učitelji prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja jih je bilo leta 2024 v vsaj eno od oblik uvajanja vključenih 72 %, kar pa je višje od mednarodnega povprečja.

Med letoma 2018 in 2024 se je povečala tudi stopnja sodelovanja v formalnem uvajanju, in sicer z 20 % na 30 % med osnovnošolskimi učitelji (tretje vzgojno-izobraževalno obdobje) in s 30 % na 40 % med srednješolskimi učitelji. Med osnovnošolskimi učitelji prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja jih je bilo leta 2024 v formalno uvajanje vključenih 46 %.

Stalno strokovno izpopolnjevanje

V Sloveniji so skoraj vsi učitelji v zadnjem letu pred raziskavo sodelovali v eni od oblik profesionalnega učenja, ugotavlja raziskava. Le manj kot polovica učiteljev pa ocenjuje, da je profesionalno učenje pozitivno vplivalo na njihovo poučevanje (kar je tudi manj, kot so povprečja na mednarodni ravni).

Področja, za katera učitelji najpogosteje poročajo o visoki ravni potreb po profesionalnem učenju, vključujejo: vodenje razreda za izboljšanje vedenja učencev (o tem po ravneh poroča od 18 % do 24 % učiteljev), metode za podporo socialnemu in čustvenemu učenju učencev (od 16 % do 24 %), poučevanje učencev s posebnimi potrebami (od 14 % do 23 %) in prakse ocenjevanja učencev (od 15 % do 22 %).

V šolah vse večja raznolikost

Med učitelji tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole v Sloveniji sta se od leta 2018 izrazito povečala deleža tistih, ki so zaposleni na šolah z več kot 10 % učencev, katerih prvi jezik ni učni jezik, in tistih, ki so zaposleni na šolah z vsaj 1 % učencev beguncev. Na šolah z več kot 10 % učencev, katerih prvi jezik ni učni jezik, v letu 2024 poučuje 36 % teh učiteljev, kar je nad povprečjem OECD 25 %, na šolah z vsaj 1 % učencev beguncev pa poučuje 44 % teh učiteljev, kar je podobno povprečju OECD 47 %. Prilagajanje vse večji raznolikosti prinaša izzive. V Sloveniji je učiteljev, ki menijo, da lahko svoje poučevanje precej ali zelo prilagodijo kulturni raznolikosti učencev manj kot v povprečju OECD (63%): v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole jih je 47 %, v tretjem 42 % in v srednjih šolah 40 %.  

Ali dovolj cenimo učiteljski poklic?

Z delom je zadovoljna velika večina učiteljev v Sloveniji (85 % učiteljev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja v osnovni šoli, 88 % učiteljev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja in 89 % srednješolskih učiteljev), vendar so deleži pod mednarodnimi povprečji. Manj kot s poklicem na splošno pa so bili leta 2024, še pred plačno reformo, učitelji zadovoljni s svojimi plačami (po ravneh od 33 % do 36 %).

Med mlajšimi od 30 let, 16 % učiteljev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, 13 % učiteljev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja in 17 %  srednješolskih učiteljev izraža namero, da bodo v naslednjih petih letih opustili poučevanje (kar je nekoliko nižje glede na mednarodna povprečja oziroma podobno pri srednješolskih učiteljih). Ta delež se od leta 2018 ni pomembno spremenil.

Med letoma 2018 in 2024 se ni pomembno spremenil delež učiteljev, ki poročajo o doživljanju veliko stresa na delovnem mestu, v Sloveniji je ta delež od 13 % v srednješolskem izobraževanju do 19 % v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, kar je enako kot povprečje OECD. Kot najpogostejše vire stresa učitelji navajajo ustrahovanje in žalitve učencev, preveč ur pouka ter upoštevanje raznolikosti učencev, preveč administrativnega dela, reševanje pomislekov staršev ali skrbnikov in vzdrževanje discipline v razredu.

Le 7 % učiteljev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, 8 % učiteljev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja in 14 % srednješolskih učiteljev meni, da družba ceni učiteljski poklic. Med letoma 2018 in 2024 se je ta delež povečal za 2 do 4 odstotne točke, vendar je še vedno občutno nižji od mednarodnih povprečij (22 % – 38 %). Da jih cenijo politični odločevalci, meni približno pet odstotkov omenjenih učiteljev v Sloveniji in 16 odstotkov na ravni OECD, da jih cenijo mediji, pa meni nekaj manj kot 13 odstotkov učiteljev iz Slovenije, v povprečju OECD pa skoraj 20 odstotkov, kažejo rezultati raziskave.

 

Za več podatkov:

Poučevanje in učenje v Sloveniji in po svetu (nacionalno poročilo) (.pdf) 

Povezavi do mednarodne spletne strani: Results from TALIS 2024 | OECD in  https://www.oecd.org/en/data/datasets/talis-2024-database.html

 

Vir: Pedagoški inštitut ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (povzeto 8. 10. 2025)