Ljubljana, 7. 9. 2020

Mednarodni dan pismenosti

Sorodne objave

Vse od leta 1967 se 8. septembra po vsem svetu obeležuje mednarodni dan pismenosti z namenom opozarjanja na pomen pismenosti kot vprašanja dostojanstva in človekovih pravic, obenem pa gre tudi za spodbudo razvoju v smeri bolj pismene in trajnostne družbe. Določeni meri napredka navkljub še vedno obstajajo številni izzivi, saj danes vsaj 773 milijonov odraslih po vsem svetu še ne dosega niti osnovne pismenosti.

Ob mednarodnem dnevu pismenosti 2020 UNESCO pripravlja svetovno srečanje na temo »Poučevanje in učenje pismenosti v krizi COVID-19 in po njej: vloga učiteljev in spreminjanje pedagogike«, ki bo potekalo prek spleta v torek, 8. septembra 2020, od 13.30 do 15.30. Temu srečanju bo sledila še predstavitev dobitnikov Unescovih mednarodnih nagrad za pismenost 2020 od 16:00 do 17:00.

Kateri pristopi k poučevanju in učenju pismenosti so ustrezni in učinkoviti?

Kako je kriza COVID-19 vplivala na učitelje in poučevanje pismenosti?

Kako si lahko zamislimo poučevanje in učenje pismenosti mladih in odraslih v času krize COVID-19 in v prihodnosti?

Na ta in podobna vprašanja bodo udeleženci iskali odgovore. Cilj omenjenega globalnega dogodka je spodbujati pismenost mladih in odraslih z ustvarjanjem znanja in njegovo izmenjavo o učinkovitih učnih metodologijah med krizo COVID-19 in po njej. Podrobnejši temi srečanja sta »Globalna krajina poučevanja in učenja pismenosti v krizi COVID-19 in po njej« ter »Preoblikovano poučevanje in učenje pismenosti ter vloga učiteljev«.

Vse dodatne informacije o mednarodnem dnevu pismenosti in samem dogodku, organiziranem v tej luči, zainteresirani lahko najdete na tej povezavi.
 

Pred dnevi pa je tudi Unicef objavil poročilo "Izobilje vplivov: Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na blaginjo otrok v bogatih državah" razvršča države članice EU in OECD glede na duševno in telesno zdravje otrok ter njihove akademske in socialne veščine.

V skupni razvrstitvi se sicer v poročilu med najboljše države za otroke uvrščajo Nizozemska, Danska in Norveška. Vse sosednje države Slovenije so se uvrstile slabše - Hrvaška na 11., Madžarska na 15., Avstrija na 16. in Italija na 19. mesto. Nobena od 41 držav ni vodilna na vseh področjih in vse imajo po mnenju Unicefa še veliko prostora za izboljšanje.

Slovenijo največ dela čaka na področju duševnega zdravja otrok, saj se uvršča v skupino 12 držav, kjer je manj kot 75 odstotkov otrok zadovoljnih s svojim življenjem. Stopnja samomorov med mladimi - kar je v bogatih državah glavni vzrok smrti med mladimi, starimi od 15 do 19 let - jo uvršča na 18. mesto. Skupno se na področju duševnega zdravja uvršča v spodnjo polovico držav, na 23. mesto.

Najnižjo stopnjo zadovoljstva z življenjem so ugotovili pri otrocih v Turčiji, na Japonskem in v Veliki Britaniji. Litva ima medtem najvišjo stopnjo samomorov med mladimi, sledita ji Nova Zelandija in Estonija.

Na področju fizičnega zdravja otrok Slovenija že zaseda višje, 11. mesto. Na tem področju je posebej zaskrbljujoč visok delež debelih in otrok s prekomerno telesno težo - v Sloveniji je takih skoraj tretjina. Stanje se je še poslabšalo v času omejevalnih ukrepov zaradi covida-19, ko so bili številni preventivni in športni programi ustavljeni. Na splošno se stopnji otrok, ki so bodisi debeli bodisi imajo prekomerno telesno težo, v vseh državah, vključenih v raziskavo, povečujeta, še posebej skokovit je ta porast v južni Evropi.

Stopnja umrljivosti otrok, starih od 5 do 14 let, v Sloveniji znaša 0,7 na 1000 otrok, medtem ko je v več kot četrtini bogatih držav ta še vedno nad 1 na 1000 otrok.

Na področju akademskih in socialnih veščin se Slovenija uvršča na zavidljivo drugo mesto. Indikatorja teh veščin sta delež otrok, starih 15 let, z osnovno bralno in matematično pismenostjo - takih je v Sloveniji kar 74,5 odstotka - ter delež otrok, starih 15 let, ki zlahka sklepajo prijateljstva - takih je pri nas 78,8 odstotka.

V povprečju 40 odstotkov otrok do 15. leta v državah EU in OECD nima razvitih osnovnih bralnih in matematičnih veščin, vsaj enemu od petih otrok pa primanjkuje samozavesti za sklepanje prijateljstev.

Poročilo države razvršča tudi glede na politike, ki podpirajo otrokovo blaginjo, in druge dejavnike, kot so npr. višina BDP na prebivalca in stopnja brezposelnosti, socialna povezanost v družbi in zdravo okolje. Norveška, Islandija in Finska tu kotirajo najvišje, Slovenija je na desetem mestu.

V povprečju države za politike, vezane na družino in otroke, porabijo manj kot tri odstotke BDP; Slovenija po podatkih OECD temu namenja manj kot dva odstotka. V več kot polovici bogatih držav v relativni revščini živi kar petina otrok; v Sloveniji jih je lani 10,5 odstotka.

Poročilo temelji na podatkih, zbranih še pred pandemijo novega koronavirusa. A ta bo, kot izpostavlja, imela daljnosežne posledice. Izguba družinskih članov in prijateljev, anksioznost, omejitve gibanja, pomanjkanje podpore, zaprtje šol, usklajevanje dela in družine ter omejen dostop do zdravstvene oskrbe, v kombinaciji z ekonomskimi izgubami, ki so posledica pandemije, namreč katastrofalno vplivajo na blaginjo otrok.

"Če vlade v odzivu na pandemijo ne bodo sprejele tudi hitrih in odločnih ukrepov za zaščito blaginje otrok, lahko pričakujemo nadaljnje poglabljanje revščine, slabšanje duševnega počutja in fizičnega zdravja in poglabljanje vrzeli v veščinah med otroki. Podpora za otroke in družine, vezana na ukrepe za boj proti pandemiji, je več kot nezadostna. Storiti je treba več, da zagotovimo varna in srečna otroštva - in to takoj zdaj," je ob objavi poročila pozvala direktorica centra Innocenti Gunilla Olsson.

Tudi vodja programov zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Skele je opozorila, da so v preteklem obdobju, "ki je za vse predstavljalo neznani teritorij", žal premnogi ostali brez dostopa do zdravstvenih storitev in psihosocialne pomoči. "Jesen nam vsem daje odgovornost, da smo kot skupnost in družba bolje pripravljeni. Slovenija je pokazala, da lahko na področju blaginje prebivalcev naredi mnogo. Vse možnosti imamo, da nihče ne ostane pozabljen," je poudarila in pozvala predvsem k pomoči najranljivejšim, ki jih statistika pogosto skrije.


Vir: Slovenska tiskovna agencija

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar