Mednarodni dan žensk

Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v danskem Koebenhavnu dala nemška komunistka Clara Zetkin (1857-1933), ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk. Prvikrat so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, toda ob različnih dnevih.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk je Slovenska tiskovna agencija predstavila nekaj ugotovitev analize Evropskega inštituta enakosti spolov, ki med drugim kažejo, da se delež žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji zvišuje, a je še vedno nižji kot pred leti. Delež žensk na vodstvenih položajih največjih družb, ki kotirajo na borzi, je bil tako v Sloveniji leta 2017 20,6-odstoten, leta 2016 19-odstoten, leta 2015 pa 22,9-odstoten, ob tem pa vse več raziskav dokazuje, da podjetja z uravnoteženim vodstvom dosegajo boljše poslovne rezultate.

Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.

Slovenija se sicer na različnih lestvicah uvršča razmeroma visoko, kar po mnenju združenja nakazuje na razvoj v pravi smeri, »a dejstva kažejo, da je pred nami še dolga pot«. Po besedah izvršne direktorice v Boston Consulting Group in predsednice sekcije menedžerk pri Združenju Manager Melanie Seier Larsen je nazorna že struktura diplomantk ter diplomantov na slovenskih univerzah. »Diplomantk je kar 58 odstotkov in so na začetku kariere po deležu izenačene z moškimi kolegi, nato se škarje na široko razprejo. Med izvršnimi direktoricami jih najdemo komaj 20 odstotkov in samo pet odstotkov jih zaseda mesto predsednice uprave,« je izpostavila. Neuravnoteženost med spoloma na mestih odločanja je ogromna, je še dejala in opozorila na podatke Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), da bomo ob trenutni hitrosti za premostitev vrzeli med spoloma potrebovali 100 let. Predsednica sekcije menedžerk meni, da z neuravnoteženostjo vodstev izgubljajo podjetja, posledično pa tudi gospodarstvo in družba kot celota.

V okviru SVIZ četrto leto deluje »Odbor za enakost SVIZ Slovenije«, ki si s svojim delovanjem med drugim prizadeva spodbujati širše zavedanje o pomenu enakovredne zastopanosti obeh spolov na vseh ravneh družbe.

Po podatkih Statističnega urada RS so v akademskem letu 2017/18 ženske predstavljale 58 % vseh vpisanih v terciarno izobraževanje, običajno pa so tudi uspešnejše od svojih moških vrstnikov. Vsako leto namreč diplomira več študentk kot študentov: leta 2017 je bilo 159 diplomantk na 100 diplomantov. Številčno razmerje med diplomantkami in diplomanti je bilo najvišje v primorsko-notranjski (177 na 100 diplomantov), najnižje pa v obalno-kraški statistični regiji (150 na 100 diplomantov).

Na splošno imajo ženske v Sloveniji višjo izobrazbo kot moški, razen med najstarejšim prebivalstvom. Na začetku leta 2018 je imelo dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 27 % žensk (od vseh 15+). Visoko nad slovenskim povprečjem je po deležu žensk s tako izobrazbo osrednjeslovenska regija. Terciarno izobrazbo ima namreč vsaka tretja prebivalka te regije. V pomurski regiji je bil delež prebivalk s terciarno izobrazbo najnižji (vsaka peta).

Med prebivalkami Slovenije, starimi od 20 do 64 let, je bilo v 2017 približno 70 % delovno aktivnih. Najvišji je bil delež delovno aktivnih žensk te starosti v osrednjeslovenski (73 %), najnižji pa v pomurski statistični regiji (malo manj kot 64 %). Prebivalke osrednjeslovenske regije so imele po zadnjih podatkih (za leto 2017) tudi najvišjo povprečno mesečno bruto plačo (1.876 EUR), razlika med njihovo in povprečno mesečno bruto plačo moških iz te regije pa je bila najnižja. Znašala je 61 EUR. Povprečna mesečna bruto plača žensk v Sloveniji je bila 1.664 EUR, to je 105 EUR manj od povprečne bruto plače moških. Najnižjo povprečno bruto plačo so imele prebivalke pomurske regije (1.453 EUR). Razlika med bruto plačo moških in bruto plačo žensk pa je bila najvišja v gorenjski statistični regiji; povprečna plača moških iz gorenjske regije je bila za 172 EUR višja od povprečne bruto plače žensk iz te regije.  

Praznovanje 8. marca je v Sloveniji po letu 1945 postalo splošno, razširjeno v družbi in družini, vključevalo pa je tudi počastitev mater. Po osamosvojitvi države v letu 1991 se je počastitev mater v nekaterih okoljih preneslo na materinski dan, 25. marec.

Vsem našim članicam in drugim obiskovalkam naše spletne strani želimo prijetno praznovanje 8. marca!