Mednarodni dan žensk
Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v danskem Koebenhavnu dala nemška komunistka Clara Zetkin (1857-1933), ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk.
Enakost žensk in moških še ni dosežena, je ob mednarodnem dnevu poudarila tudi izvršna direktorica Agencije Združenih narodov (ZN) za enakost spolov in opolnomočenje žensk Phumzile Mlambo-Ngcuka. Po oceni agencije se kljub napredku na nekaterih področjih za večino žensk in deklet v svetu spremembe dogajajo prepočasi. Niti ena država danes ne more zatrdili, da je dosegla enakost med spoloma. Številne ovire še naprej ostajajo tako v zakonodaji kot kulturi. Ženske in dekleta še vedno podcenjujejo, delajo več in zaslužijo manj in imajo tudi manj izbire. Doživljajo številne oblike nasilja tako med štirimi zidovi kot na javnih mestih. Po mnenju agencije pa je še huje, da obstaja resna grožnja za zmanjševanje pridobitev, ki so bile težko priborjene v ženskih gibanjih.
Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.
V Sloveniji na področju odnosov med spoloma v javnosti pogosto izpostavljamo razlike v plačah za ženske in moške, revščino med upokojenimi ženskami in slabšo zastopanost žensk v javnem življenju. Slovenija je na lestvici enakosti med spoloma Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uvrščena na osmo mesto med 120 državami. Na lestvici od ničelne do 100-odstotne diskriminacije žensk je zabeležen 12,9-odstotni delež diskriminacije. Največjo težavo v Sloveniji pa glede na to lestvico predstavlja diskriminacija znotraj družine.
Praznovanje 8. marca je v Sloveniji po letu 1945 postalo splošno, razširjeno v družbi in družini, vključevalo pa je tudi počastitev mater. Po osamosvojitvi države v letu 1991 se je počastitev mater v nekaterih okoljih preneslo na materinski dan, 25. marec.
Pri Statističnem uradu RS so ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk zbrali nekaj podatkov, ki prikazujejo, kakšna je povprečna ženska v Sloveniji: v Sloveniji živi 1.045.000 žensk, njihovo najpogostejše ime je Marija (5 %), njihova povprečna starost je skoraj 45 let (kar je 3 leta več od povprečne starosti moških). Visoke so povprečno 165 cm, tehtajo pa povprečno skoraj 68 kg. Med sto ženskami jih je povprečno 52 normalno hranjenih, 30 čezmerno in 13 debelih. Večina žensk se rekreira okoli 2 uri na teden, skoraj vsak dan uživa sadje in zelenjavo; 81 žensk med stotimi ne kadi. Ženske v povprečju živijo 7,5 leta dlje kot moški (povprečna starost v 2018 umrlih žensk je bila 81,6 leta). Največ jih umre zaradi srčno-žilnih bolezni. V Sloveniji v 2018 rojena deklica je lahko ob rojstvu pričakovala, da bo (ob enakih življenjskih razmerah) dočakala 84 let (5,7 leta več kot v Sloveniji istega leta rojeni fantek). Med starejšimi od 14 let so tri od štirih mame, med temi pa je največ takih, ki so mame dvema otrokoma. Med sto ženskami v Sloveniji je povprečno 28 takih, ki imajo dokončano terciarno izobrazbo (tj. vsaj višješolsko stopnjo izobrazbe); med sto moškimi v Sloveniji je takih povprečno 20. Sicer pa ima največ žensk v Sloveniji srednješolsko izobrazbo (45 %). Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk v Sloveniji je po začasnih podatkih za 2018 znašala 1.709 EUR (kar je 127 EUR manj od povprečja za moške).
1. julija 2019 smo prvič v 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o prebivalstvu na sedanjem ozemlju Slovenije, našteli manj žensk kot moških. Bilo jih je namreč 1.043.475 ali 2.360 manj kot moških. Biološka zakonitost je, da se rodi več fantkov kot punčk, tudi med priseljenimi prebivalci je moških več kot žensk, in tako so moški približno do starosti 60 let številčno močnejši del prebivalstva. Potem se slika obrne.
Prebivalci Slovenije po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 1. 7. 2019
Vir: SURS
Največji delež delovno aktivnih žensk (v primerjavi z moškimi) je konec 2019 opravljalo poklic vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic predšolskih otrok, v nekaterih poklicih pa niso bile zastopane (SURS).
Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk je v 2018 po začasnih podatkih znašala 1.709 EUR in je bila za 7 % (ali 127 EUR) nižja od plače moških. Nižje plače praviloma pomenijo pozneje tudi nižje pokojnine, kar povzroča večje tveganje revščine za starejše, predvsem ženske. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je po podatkih državnega statističnega urada leta 2018 živelo približno 268.000 prebivalcev Slovenije, med njimi 89.000 upokojencev. Od tega sta bili dve tretjini žensk, kažejo podatki državnega statističnega urada.
Želimo lepo praznovanje 8. marca!
Vira: STA, Za večjo enakost pravic obeh spolov s pomočjo vseh generacij, 4. 3. 2020, in Statistični urad RS, Ženske v Sloveniji, https://www.stat.si/statweb/News/Index/8693, pridobljeno 5. 3. 2020.