Ljubljana, 25. 10. 2021

Mednarodni vrh o učiteljskem poklicu 2021 (ISTP 2021)

Po prvem mednarodnem vrhu o učiteljskem poklicu, ki se je prvič odvil pred desetimi leti v ZDA ob skupni organizaciji tamkajšnje vlade, Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Izobraževalne internacionale (Education International), je letos potekalo že enajsto redno letno srečanje predstavnikov vlad oz. ministrstev za izobraževanje in šolskih sindikatov iz pedagoško najuspešnejših držav. Med povabljenimi je bila tudi tokrat naša država, v imenu SVIZ-a pa je na dogodku sodeloval njegov glavni tajnik Branimir Štrukelj.

Dogodek je tokrat potekal v spletnem okolju, in sicer plenarno prvi ter tretji dan, medtem ko je bil drugi dan namenjen srečanju delegacij na nacionalnih ravneh z nalogo dogovoriti se o prioritetnih vsebinah oziroma zavezah, ki naj bi jim socialni partnerji v prihodnjem enoletnem obdobju namenili največ pozornosti in jih skušali uresničiti. Med 15 sodelujočimi državami je bila Slovenija žal edina, ki po več kot dvournem sestanku delegacij sindikata in ministrstva za izobraževanje ni uspela doseči konsenza o prioritetnih temah in skupnem sodelovanju pri njihovem uresničevanju, kar je žalostna ilustracija stanja socialnega dialoga pri nas, v državi, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije …

Sodelujoči na mednarodnem vrhu o učiteljskem poklicu so sicer svoje razprave osredinili na vprašanja, kako lahko vlade ter pristojna ministrstva, vzgojno-izobraževalne ustanove ter učitelji in sindikati kot njihovi najbolj reprezentativni predstavniki sodelujejo pri uresničevanju celovitega razvoja otrok in spopolnjevanja izobraževanja s skupnim ciljem zgraditi še boljši sistem in zagotoviti odlično izobraževanje za vse. Številni od udeležencev so izpostavljali ključni pomen zaupanja (med vsemi deležniki, ki so del izobraževalnega sistema) kot predpogoja za uspešnost sistema. Poudarjali so tudi enakovreden socialni dialog in učinkovito vključevanje partnerjev v oblikovanje šolskih politik. Slišati je bilo tudi mnoga pričevanja iz posameznih držav, ki so v času epidemije močno okrepile sodelovanje, srečevanja in dialog med oblastmi in učitelji (sindikati) zavoljo uspešnejšega soočanja z virusom, hitrejšega ponovnega odpiranja vrtcev in šol ter normalizacije razmer v celotni družbi. Govorili so o t. i. načrtnem, namernem sodelovanju in dejstvu, kako škodljivo in tudi zelo drago je vzdrževanje kulture nezaupanja, zavračanja. V tej luči je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj na dogodku predstavil našo realnost soočanja z epidemijo: »Pričujoča pandemija je test resničnega odnosa in držav in razumevanja pomena izobraževanja za delovanje družbe. In med državami so se pokazale so pomembne razlike. »Razsvetljene« oblasti in države so delujoč izobraževalni sistem prepoznale kot ključno orodje za ohranjanje in vzpostavljanje normalnega delovanja družbe v času epidemije. Zato so mu namenile dodatna sredstva, in sicer za programe, ki naj nevtralizirajo zaostajanje otrok iz socialno ali ekonomsko prikrajšanih okolij, za dodatne kadrovske potrebe med učitelji in spremljevalnim osebjem ter sredstva za krepitev varnosti in zdravju, saj so stroški za nameščanje naprav za prečiščevanje in izmenjavo zraka v učilnicah znatni. In so druge države, ki niso v celoti razumele strateške pomena izobraževanja za vzpostavljanje normalnosti in pogojev za delovanje družbe med pandemijo. Napačno so ocenile, da lahko dodatne težave, ki jih je v izobraževanje prinesla pandemija, počakajo in da so sekundarnega pomena v odnosu do zdravja ljudi. Povsem so prezrli, da je učinkovito prilagojen in dobro delujoč izobraževalni sistem del rešitve, ne pa del problema. Žal po moji oceni med te druge države spada tudi Slovenija. V Sloveniji je zaradi tega nedvomno prišlo do družbene marginalizacije pomena izobraževanja, do oženja polja delovanja in ukrepanja na račun zdravstvenih strokovnjakov, ki so v enem delu posegli tudi v pedagoške procese, in do zmanjšanja vpliva ministra za izobraževanje v vladi. Če k temu dodate še nepripravljenost za sodelovanje z učiteljskimi sindikati, to ni najbolj optimistično izhodišče za pravično okrevanje izobraževanja.«