Mednarodni vrh o učiteljskem poklicu 2023
sporočilo za medije!
MEDNARODNI VRH O UČITELJSKEM POKLICU 2023
Slovenija bo tudi tokrat sodelovala na srečanju pedagoško najuspešnejših držav, ki bo čez nekaj dni izpeljano v Washingtonu.
Ljubljana, 21. aprila 2023 – Po prvem mednarodnem vrhu o učiteljskem poklicu, ki so ga leta 2010 v ZDA skupaj organizirale tamkajšnja vlada, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Izobraževalna internacionala (Education International, EI), bo od 25. do 27. aprila letos v Washingtonu potekalo že trinajsto redno letno srečanje predstavnikov vlad oziroma ministrstev za izobraževanje in šolskih sindikatov iz držav z visoko učinkovitimi izobraževalnimi sistemi ali najhitreje napredujočimi na tem področju. Pravila dogodka določajo, da na njem lahko sodelujejo le popolne delegacije, sestavljene tako iz predstavnikov šolskih oblasti kot učiteljskih sindikatov. Med 24 sodelujočimi bo tudi tokrat Slovenija, v imenu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) pa bo na dogodku sodeloval njegov glavni tajnik Branimir Štrukelj.
V Washingtonu bo od 25. do 27. aprila potekal že 13. mednarodni vrh o učiteljskem poklicu (ISTP), ki ga v prestolnici ZDA skupaj pripravljajo njihovo ministrstvo za izobraževanje, OECD in EI. Na srečanju, na katerega so vsako leto povabljene države z visoko učinkovitimi izobraževalnimi sistemi ali so med najhitreje napredujočimi na tem področju, bo med 24 sodelujočimi državami tudi Slovenija.
Mednarodni vrh o učiteljskem poklicu (ISTP) je vsakokrat edinstvena priložnost za vlade in učiteljske sindikate, da si v medsebojni razpravi izmenjajo stališča in primere učinkovitih politik in praks v učiteljskem poklicu. Osrednja tema letošnjega srečanja je »Pripravljeni na prihodnost: Transformativno poučevanje za globalno udejstvovanje, trajnost in digitalni dostop«, sodelujoči pa bodo preučevali izzive, s katerimi se soočajo izobraževalni sistemi, in razpravljali o ključni vlogi, ki jo ima izobraževanje pri uresničevanju in krepitvi demokracije. Posebno pozornost bodo pri tem namenili zboljšanju ugleda in okrepitvi pomena učiteljskega poklica, izobraževanju za globalne in kulturne kompetence ter uporabi digitalne tehnologije za zagotavljanje enakopravnega in boljšega dostopa do izobraževanja za vse. Izobraževalni sistemi namreč, kot poudarjajo organizatorji srečanja, ne morejo naslavljati teh širših vprašanj, ne da bi upoštevali, kako pomembni so učitelji pri opravljanju te ključne naloge.
V prvem od treh vsebinskih sklopov, ki bodo usmerjali razpravo na tokratnem mednarodnem vrhu o učiteljskem poklicu, bodo sodelujoči obravnavali možnosti, kako zboljšati ugled in okrepiti vlogo učiteljskega poklica. Številne države se namreč soočajo z velikim pomanjkanjem učiteljev, v nekaterih pa je pedagoški poklic še zmeraj privlačna karierna izbira. Teh razlik med državami ni mogoče pojasniti le s plačami učiteljev ali materialnimi pogoji, zato bo tokratni dogodek primerna priložnost za medsebojno učenje in politični dialog. V drugem vsebinskem sklopu bo v ospredju vprašanje, kaj potrebujejo izobraževalni sistemi, da bi učencem omogočili razvoj znanja, spretnosti, odnosov in vrednot, ki spodbujajo globalne in kulturne kompetence ter državljansko vključenost kot temelj pravičnih in trajnostnih demokracij, nazadnje pa bodo navzoči razpravljali še o uporabi digitalne tehnologije za zagotavljanje enakopravnega in boljšega dostopa do izobraževanja. Pandemija covida-19 je globoko posegla v pedagoško polje, saj so bili šole in izobraževalci po vsem svetu prisiljeni poiskati alternative neposrednemu poučevanju. Vrh bo tako naslovil dileme, kako naj vlade, učiteljske organizacije, šole in skupnosti sodelujejo pri odpravljanju digitalnega razkoraka in oblikovanju vizije za učinkovito uporabo digitalne tehnologije. Spraševali se bodo, kako – tudi ob razsežnostih in razmahu umetne inteligence – preoblikovati izobraževanje, da bo ustrezno za vse, kako lahko tehnologija pomaga učiteljem pri oblikovanju novih pedagoških pristopov in inovativnih učnih izkušenj.
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj bo na dogodku opozoril na besede generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, ki je na Vrhu ZN o transformaciji izobraževanja septembra lani za stanje, v katerem smo, uporabil izraz »kriza izobraževanja«. Priča smo namreč zmanjševanju interesa javnosti za izobraževanje in soočeni s trendom nezadostnega javnega financiranja izobraževanja, kar vpliva na vse slabše vrednotenje pedagoškega dela, posledično pa na zmanjševanje ugleda učiteljskega poklica, ki se med drugim kaže v akutnem pomanjkanju učiteljic in učiteljev. Izpostavil bo še, da je eksplozivni razvoj umetne inteligence pred nas hipoma postavil tudi radikalno vprašanje o vlogi učitelja, celo o nadomestljivosti učitelja, vse bolj zahtevno pa je odgovoriti tudi na vprašanje, kaj sploh je znanje.
Ob robu mednarodnega vrha o učiteljskem poklicu glavni tajnik SVIZ izpostavlja, da v boju za proračunska sredstva izobraževanje zaenkrat ni na zmagovalni strani, saj vse manj uspešno tekmuje za javna sredstva zaradi pritiskov na sredstva za zdravstvo in za dolgotrajno oskrbo starejših, ob hkrati izrazito povečanih zahtevah za dodatno oboroževanje in varnost. A krize šolskega prostora po njegovih besedah brez povečanega vlaganja v izobraževanje ne bomo razrešili. Politični odločevalci do preobrata v razmišljanju in v odnosu do izobraževanja, do razumevanja in priznanja, da gre za eno od ključnih tem prihodnjega razvoja naše civilizacije, ne bodo prišli sami, ne da bi jih k temu silili volivci. Pri tem se sprašuje, v koliko državah je prihodnost izobraževanja, če odmislimo kulturne in ideološke boje, resna predvolilna tema, in opozarja, da ima kriza v izobraževanju še to slabo lastnost, da ni tako atraktivna, kot so nekatere druge, denimo ekološka, energetska, zdravstvena in prehranska. »Vse, kar nam ostane«, poudarja, »je to, da prepričujemo odločevalce, da trkamo na njihov razum in odgovornost, naj spregledajo, kako ključno je izobraževanje za prihodnost naše civilizacije, preden bo prepozno.«