Mi drugje, drugi pri nas
Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo 29. maja 2018 v sklopu Odbora za enakost SVIZ Slovenije ob sodelovanju z raziskovalko dr. Marijanco Ajšo Vižintin z ZRC SAZU pripravili srečanje na temo vključevanja otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem. V pogovoru ob znanstveni monografiji »Medkulturna vzgoja in izobraževanje: vključevanje otrok priseljencev« sta se njena avtorica in predsednica SVIZ Jelka Velički, ki je dogodek povezovala, dotaknili številnih vidikov omenjene teme, razpravo pa so s svojimi izkušnjami iz pedagoške prakse pomembno obogatili tudi drugi udeleženke in udeleženci.
Odbor za enakost SVIZ sicer redno organizira dogodke, zanimive za naše članstvo in širšo javnost: s klikom na to povezavo si lahko ogledate našo dozdajšnjo dejavnost, v prihodnje pa lepo povabljeni, da se nam na tovrstnih srečanjih pridružite.
V uvodnem delu srečanja je dr. Marijanca Ajša Vižintin, ki je pred leti tudi sama delala v šoli kot učiteljica slovenščine in knjižničarka, še enkrat znova izpostavila dejstvo, da je Slovenija večkulturno, večjezično, večetično in večversko okolje, ter ob tem še dodatno podčrtala, da je naša država takšna bila, da takšna je in da bo takšna tudi ostala. Povedala je, da v slovenskih šolah in vrtcih med otroki priseljenci še vedno največ tistih s področja nekdanje Jugoslavije, sicer pa prihajajo praktično od vsepovsod. Zmeraj več jih je, denimo, iz Rusije, v prihodnjih letih pa je na podlagi sklenjenega sporazuma o zaposlovanju državljanov Srbije v Sloveniji pričakovati povečan vpis srbskih otrok. Dr. Vižintin je spregovorila tudi o projektu »Le z drugimi smo«, ki ga koordinira in v sklopu katerega od leta 2016 skupaj s sodelavkami in sodelavci usposabljajo strokovne in vodstvene delavce in delavke v vzgoji in izobraževanju (v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, dijaških domovih, na ljudskih univerzah) na področju socialnih in državljanskih kompetenc. Z ozaveščanjem o pomenu spoštovanja različnosti, medkulturnega sodelovanja in spoštljivega sobivanja v večkulturnih družbah krepijo oblikovanje vključujočih šolskih in razrednih skupnosti v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Pedagoške delavke, delavce in odraščajoče otroke spodbujajo k medsebojnemu sodelovanju, spoštljivi komunikaciji, konstruktivnemu reševanju konfliktov in k medkulturnemu dialogu v šoli in družbi.
V razpravi s sodelujočimi je dr. Vižintin med drugim komentirala pobudo velenjskega župana Bojana Kontiča, ki je v vlogi državnega svetnika na Državni svet nedavno naslovil poziv za izredno sejo v luči številnih novih izzivov in vprašanj, s katerimi se po njegovih besedah ob odsotnosti sicer nujnega celostnega in medresorsko usklajenega pristopa ter sistemskih rešitev na ravni države spoprijemajo lokalne skupnosti ob hitrem povečevanju števila priseljencev in intenzivni rasti deleža tujcev s stalnim ali začasnim bivališčem v Sloveniji. Župan je v omenjeni pobudi tako, denimo, poudaril, da se v mestni občini Velenje iz leta v leto povečuje število otrok, ki nimajo slovenskega državljanstva in jih je po statističnih podatkih v starostni skupini do pet let kar 9 odstotkov. V velikem deležu naj bi šlo za otroke staršev, ki so se v Slovenijo preselili s Kosova in iz Makedonije. V pogovoru so navzoči potrdili, da se zaposleni v vrtcih in šolah s številnimi težavami srečujejo že ob vpisu otrok priseljencev, še bolj pa pri vsakodnevnem delu. Tako je ena od udeleženk izpostavila, da je komunikacija, brez katere dela v vrtcu ni mogoče organizirati in kakovostno izvajati, izjemno zahtevna, vse prevečkrat pa celo neizvedljiva, saj tudi starši priseljenci v večini primerov ne znajo dovolj slovenskega jezika ali vsaj katerega od tujih jezikov, ki jih razumejo zaposleni v vrtcu. Omenjen je bil tudi pripetljaj, s katerim smo se v SVIZ-u srečali ob februarja letos izpeljani splošni stavki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ko je ena od ravnateljic na svojo pobudo, da bi se približali številčni skupini albansko govorečih otrok in njihovih staršev, poskrbela za prevod obvestila o podrobnostih izpeljave stavke v albanski jezik. Tako je nedvomno preprečila nekaj težav in nesporazumov, a na drugi strani številni slovenski državljani in državljanke obvestil javne ustanove v albanščini niso dobro sprejeli in so imeli ob njih veliko pomislekov. V zvezi s poprej omenjeno pobudo velenjskega župana se je dr. Marijanca Ajša Vižintin v prevladujoči meri strinjala s predlogom Komisije za državno ureditev, Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov, da Vlada RS ustanovi medresorsko delovno skupino za pripravo programa integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji ter da država k sodelovanju pri oblikovanju ukrepov in politik za uspešnejšo integracijo tujcev v slovensko družbo povabi oziroma okrepi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in deležniki s področja gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva.
V sklepnem delu popoldneva so si udeleženke in udeleženci pogovora ob knjigi »Medkulturna vzgoja in izobraževanje: vključevanje otrok priseljencev« izmenjali svoje izkušnje pri poučevanju otrok priseljencev in sodelovanju z njihovimi starši, pri tem pa kot najbolj pereče izpostavili težko premostljive jezikovne pregrade. Pedagoški delavke in delavci namreč ob vsem trudu, da bi svoje delo čim bolje, ravnali v dobrobit otrok in pomagali njihovim staršem, zelo nemočni, ko v njihov razred pride učenec, ki ne razume besede slovenščine. Omenjene so bile tudi frustrirajoče preizkušnje, ki so jim izpostavljeni sicer učno zelo uspešni priseljenci, vpisani gimnazijske programe, ker so zahtevani standardi znanja pri pouku slovenščine zanje kot tujce prezahtevni. Ob omenjenih izzivih so navzoči pozdravili namero, da naj bi država na sistemski ravni tej problematiki v prihodnje namenila resnejšo pozornost, dr. Marijanca Ajša Vižintin pa je z naklonjenostjo pospremila tudi predloga Skupnosti vrtcev Slovenije, da bi morala v smislu učenja slovenskega jezika deležna podpore celotna družina otroka priseljenca ter da bi morali v vrtčevskih oddelkih, v katerih so otroci priseljenci, nujno prilagoditi normative. Tokratno srečanje se je sklenilo s pozitivnim pozivom, da je vsak med nami soodgovoren za razvoj vključujoče, medkulturne družbe – vsak na svojem strokovnem področju in v zasebnem življenju.
