Ministrstvo seznanili s pripombami

Izvršilni odbor Sviza je na svoji zadnji seji v tem koledarskem letu, ki je potekala 17. decembra 2024, sprejel pripombe sindikata k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Omenjeni predlog sprememb in dopolnitev Zofvi z dne 12. decembra 2024 vsebuje nekatere dodatne spremembe, ki jih v prvotnem predlogu sprememb in dopolnitev ZOFVI z dne 10. maja 2024 ni bilo, zato smo se v Svizu na to nemudoma in odločno odzvali ter pripombe 18. decembra 2024 in dodatno dopolnjene 20. decembra 2024 že posredovali na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Pred tem smo pripombe sindikata že izpostavili tudi na sestanku s predstavniki ministrstva, ki je bil na pobudo Sviza organiziran v začetku minulega tedna, pred omenjeno sejo izvršilnega odbora.

V pripombah k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja smo se v Svizu odzvali na člen, ki opredeljuje organiziranje javnih vrtcev v povezavi z določitvijo zgornje meje števila oddelkov javnih vrtcev. Predlagali smo, da se omejitev največjega števila oddelkov javnih vrtcev uveljavi, bodisi kot je bilo predlagano v predlogu sprememb in dopolnitev Zofvi z dne 10. maja 2024 bodisi z ustrezno višjo omejitvijo (npr. 60 oddelkov). Ob tem smo opozorili tudi na zavezo iz Izjave o usklajenosti z dne 24. maja 2024, ki smo jo Sviz in resorno ministrstvo podpisali v zvezi s predlogi sprememb in dopolnitev pravilnikov, ki urejajo področne standarde in normative, ter predvideva, »da bo minister imenoval delovno skupino, ki jo bodo sestavljali predstavniki Sviza, predstavniki reprezentativnih združenj občin, ravnatelji ter predstavniki skupnosti vrtcev, z nalogo, da pripravi predlog sprememb zakona, ki ureja vrtce, med drugim tudi glede določitve števila oddelkov vrtca, ki občino zavezuje, da vrtec organizira kot samostojni javni zavod, in ponoven vnos omejitve največjega števila oddelkov, ko vrtec lahko deluje kot javni zavod« (IV. točka Izjave o usklajenosti).

V Svizu smo se v pripombah prav tako odzvali na predlog o izključitvi pristojnosti sveta zavoda kot pritožbenega organa v delovnopravnih zadevah. Aktualni predlog sprememb in dopolnitev Zofvi namreč v celoti izključuje pristojnost sveta zavoda kot pritožbenega organa v delovnopravnih zadevah, medtem ko je različica predloga iz letošnjega maja pristojnost sveta zavoda kot pritožbenega organa v delovnopravnih zadevah omejevala le na primere, ko ne gre za ugotavljanje disciplinske odgovornosti oziroma postopke redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V ostalih primerih odločanja o pravicah in obveznostih zaposlenih iz delovnega razmerja bi glede na predlagane spremembe z 10. maja 2024 delavci še vedno lahko vložili pritožbo na svet zavoda. V sindikatu smo že ob majskem predlogu izrazili ostro nasprotovanje predlagani omejitvi in vztrajali, da se ohrani veljavna ureditev, dodatna omejitev oziroma popolna ukinitev pravnega sredstva v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja z 12. decembra 2024 pa je za Sviz absolutno nesprejemljiva. Po prepričanju sindikata gre namreč za arbitraren poskus zniževanja ravni pravnega varstva zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ne da bi bili za to podani oziroma obrazloženi tehtni razlogi. Argument, da svet zavoda kot najvišji organ odločanja zavoda ni kompetenten za odločanje v delovnopravnih zadevah, nikakor ne more biti podlaga za ukinitev pravnega varstva zaposlenih, še zlasti ne v primerih najbolj skrajnih ukrepov v delovnem razmerju, ki imajo za zaposlenega lahko posledico izgube zaposlitve in s tem socialne varnosti. V Svizu na podlagi dolgoletnega zagotavljanja pravne pomoči članom prav nasprotno zaznavamo pozitivne učinke navedene možnosti v Zofvi, ki omogoča, da se postopki dokončno razrešijo že na ravni zavoda. Dodaten argument za ohranitev veljavne ureditve po prepričanju Sviza predstavlja dejstvo, da bi bilo ob uveljavitvi predlagane omejitve zaposleni v vzgoji in izobraževanju postavljeni v slabši in neenakopraven položaj v primerjavi z javnimi uslužbenci, katerih pravica do pravnega varstva je urejena v Zakonu o javnih uslužbencih. Upoštevaje navedeno smo v pripombah, ki smo jih naslovili na ministrstvo, podčrtali zahtevo, da se za zaposlene v vzgoji in izobraževanju ohrani enaka raven pravic kot do zdaj in kot so je deležni zaposleni v drugih delih javnega sektorja. Dodatno smo opozorili tudi, da bo Sviz proti spremembi, če bi ostalo pri njej, začel v prvem koraku zbirati podpise zaposlenih.

V dopolnitvi pripomb, ki smo jih torej na resorno ministrstvo naknadno naslovili 20. decembra 2024, smo izpostavili, da smo v Svizu ob predlogu sprememb in dopolnitev Zofvi z dne 10. maja 2024 v kontekstu predlagane ureditve razlogov za zavrnitev soglasja ministra k imenovanju in razrešitvi oziroma razlogov, iz katerih minister lahko sam razreši ravnatelja, opozorili na nedoločnost predlagane določbe tretje alineje prvega odstavka 59.a člena, in sicer zaradi nevarnosti, da bi tovrsten zapis dopuščal politično motivirano interpretacijo kršitve veljavnih predpisov, splošnih aktov zavoda ali zakona. Poudarili smo, da bi moral med razlogi za razrešitev s strani sveta zavoda (ne pa tudi med razlogi za zavrnitev soglasja oziroma za razrešitev s strani ministra) vendarle ostati tudi razlog, ki ga je predvideval prvi odstavek 59.a člena predloga sprememb in dopolnitev Zofvi z dne 10. 5. 2024 in ga predlog sprememb in dopolnitev Zofvi z dne 12. 12. 2024 ne vsebuje več, in sicer: »– če ravnatelj s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.« Navedeno v Svizu utemeljujemo s tem, da bi svet zavoda kot organ, ki ravnatelja tudi izbere in imenuje, še vedno moral imeti možnost, da utemeljeno presodi in razreši ravnatelja v primeru resnejših kršitev predpisov oziroma ko je dejansko ugotovljeno, da slednji svoje delo opravlja nevestno oziroma zanemarja svoje dolžnosti, tudi ko to ni ugotovljeno z dokončnimi oziroma pravnomočnimi določbami ali pravnomočnimi obsodbami zoper določena kazniva dejanja.

V pripombah k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja smo se v sindikatu odzvali še na določitev obsega sredstev za financiranje razvojnih nalog, programov in projektov ter investicij v izobraževanje. V Svizu smo prepričani, da je pri zasuku razumevanja tega, kako pomembno je kakovostno javno izobraževanje za stabilno prihodnost Slovenije, eden od ključnih ukrepov uveljavitev zakonsko obvezujočega deleža javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje v ustrezni višini. Podobno rešitev že vsebujeta Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter Zakon o visokem šolstvu. Tudi v pismu predsedniku Vlade RS smo zato v zvezi z njegovo izjavo, da bo v drugem delu mandata šolstvu namenjene bistveno več pozornosti, predlagali, da se za vzgojo in izobraževanje po merilih OECD iz javnih sredstev na letni ravni nameni najmanj 6 odstotkov BDP. Rešitev, zapisana v aktualnem predlogu sprememb in dopolnitev Zofvi, je precej ožja od navedenega Svizovega predloga, a smo iz sindikata ministrstvu sporočili, da jo ocenjujemo kot pomemben korak v pravi smeri. Hkrati smo izrazili dvom, da bo 0,5 odstotka BDP zadoščalo, in dodatno izpostavili, da se ne strinjamo z bistveno predolgim prehodnim obdobjem do polne uveljavitve opredeljenih sredstev za investicije in razvoj. Prepričani smo namreč, da bi učinki nastopili prepozno in bi bile negativne posledice pomanjkljivega ter nihajočega financiranja težko popravljive.