Mladi za jutri: skupaj za močnejši sindikat
Na sedežu Glavnega odbora Sviz na Oražnovi ulici v Ljubljani smo v četrtek, 21. maja 2026, pripravili drugo srečanje mladih članic in članov Sviza. Srečanje je potekalo kot del aktivnosti, ki smo jih v Svizu z novim letom začeli izvajati za mlajšo generacijo našega članstva - z namenom odpreti prostor za pogovor, povezovanje, izmenjavo izkušenj in razmislek o tem, kako lahko mladi v sindikatu še dejavneje sodelujejo.
Marca letos smo na sedežu Tajništva Glavnega odbora Sviz že organizirali prvo srečanje mladih članic in članov, na katerem smo predstavili organizacijsko strukturo sindikata, potek prihajajočih volitev v posamezne organe Sviza do 12. kongresa v novembru letos ter izkušnje sindikalnega delovanja na območju. V razpravi, ki jo je takrat z navzočimi odprl Andraž Mali iz Centra za družbeno raziskovanje Cedra, smo se dotaknili tudi ključnih izzivov, s katerimi se mladi zaposleni srečujejo na začetku svoje poklicne poti, ter možnih načinov, kako lahko Sviz še učinkoviteje podpre prav mlade zaposlene.
Drugo srečanje je bilo zasnovano kot nadaljevanje pogovorov s prvega sestanka, z večjim poudarkom na delavskem organiziranju in skupni razpravi o aktualnem dogajanju v sindikatu ter nadaljnjih možnostih povezovanja mladih članic in članov Sviza. Med osrednjimi temami srečanja so bile nove metode sindikalnega organiziranja in aktualna skupna akcija sindikatov v nasprotovanju Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki pomembno posega v položaj delavstva in pridobitve socialne države. Mlade članice in člani so podelili svoja stališča o omenjenem zakonu ter ob tem izpostavili nekatere težave in izzive, s katerimi se - nekateri tudi kot sindikalni zaupniki - soočajo v svojih zavodih.
Srečanja se je udeležil tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, ki je prisluhnil pobudam in predlogom mladih članic in članov, z njimi pa razpravljal o aktualnem družbeno-političnem dogajanju, ob tem tudi o poskusu onemogočanja sindikalnega delovanja na podlagi vloženega predloga spremembe 207. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), s katerim bi članicam in članom sindikatov ukinili možnost plačevanja sindikalne članarine prek delodajalcev.
Z drugim srečanjem mladih članic in članov Sviza smo nadaljevali pomemben pogovor o tem, kako mladim v sindikatu zagotoviti prostor, v katerem bodo lahko spregovorili o svojih izkušnjah, pričakovanjih in predlogih. Srečanje je bilo zasnovano kot povabilo k aktivnemu sodelovanju in skupnemu razmisleku o tem, kaj lahko mladi članice in člani Sviza naredijo skupaj ter kako lahko sindikat njihova stališča, izkušnje in pobude bolje vključi v svoje delo.
Od članstva do moči
Prvi del majskega srečanja mladih članic in članov je bil namenjen uvodu v delavsko organiziranje. Sklop z naslovom »Od članstva do moči: kako deluje sindikat in kaj lahko naredimo skupaj« sta pripravila Andraž Mali, soustanovitelj, organizator in raziskovalec v Centru za družbeno raziskovanje Cedra, ter Neja Škulj iz Tajništva Glavnega odbora Sviz.
V uvodnem delu je bilo izhodišče razmisleka vprašanje, kako deluje sindikat in kako se lahko iz članstva razvije skupna moč za doseganje sprememb. Namen sklopa je bil mladim članicam in članom približati pomen organiziranega delovanja, povezovanja in skupnega nastopanja pri vprašanjih, ki zadevajo njihov položaj, delovne razmere in prihodnost javnih storitev. Posebna pozornost je bila namenjena tudi nekaterim novim metodam sindikalnega organiziranja ter načinom, kako mlade članice in člane nagovoriti, povezati in spodbuditi k dejavnejšemu sodelovanju v sindikatu.
Po uvodni predstavitvi so udeleženke in udeleženci spregovorili o svojih izkušnjah, o tem, koliko časa so že zaposleni v javnem sektorju, ter o razlogih za članstvo v sindikatu. Izpostavili so, da je sindikat pomemben kot prostor podpore, solidarnosti in povezovanja, zlasti takrat, ko posameznik potrebuje pomoč ali ko se zaposleni znajdejo v vse zahtevnejših razmerah. Nekateri so poudarili, da jim sindikat pomeni občutek varnosti in zavedanje, da imajo ob sebi organizacijo, ki jih lahko podpre; drugi so izpostavili občutek pripadnosti, povezanost s kolektivom, boljši stik z aktualnim dogajanjem ter možnost, da so glas svojih sodelavk in sodelavcev oziroma most med kolektivom in vodstvom.
V pogovoru so se prepletale osebne zgodbe, izkušnje iz delovnih okolij in širši razmislek o pomenu delavske solidarnosti. Udeleženke in udeleženci so poudarili, da je povezovanje delavk in delavcev nujno, saj so zaposleni kot organiziran kolektiv močnejši. Članstvo v sindikatu so nekateri opisali kot samoumevno odločitev, povezano z izkušnjo delavske družine, drugi kot logično, pravilno in modro izbiro za varovanje lastnih interesov, uveljavljanje pravic, povezovanje z drugimi zaposlenimi ter zavzemanje za boljše delovne pogoje.
Andraž Mali je v nadaljevanju predstavil pomen sindikata ter različne načine, kako zaposleni doživljajo in soustvarjajo sindikalno delo. Spregovoril je o jedru sindikata, aktivistih, članih podpornikih, neopredeljenih, pasivnih delavcih in tudi o tistih, ki sindikatu nasprotujejo. Takšen pogled je bil izhodišče za razmislek o tem, kako pomembno je razumeti različne odnose zaposlenih do sindikata in kako se lahko sindikalno organiziranje gradi postopno, skozi pogovor, zaupanje in skupno prepoznavanje problemov.
Del uvodnega sklopa je bil namenjen tudi vprašanju, kako se odzvati na ugovore sodelavk in sodelavcev ter kako voditi pogovor z nekom, ki je do sindikata zadržan, neopredeljen ali skeptičen. Udeleženke in udeleženci so si ogledali primere takšnih pogovorov ter ob njih razmišljali, kako lahko sindikalni pogovor ostane spoštljiv, konkreten in usmerjen v skupne interese zaposlenih.
Tudi o aktualnih sindikalnih vprašanjih
V delu srečanja je bila, kot omenjeno, pozornost namenjena tudi aktualni akciji proti interventnemu zakonu in poskusu ukinitve možnosti plačevanja sindikalne članarine prek delodajalcev. Ti temi sta srečanje mladih članic in članov umestili v širši okvir sindikalnega delovanja, saj se vprašanja delavskih pravic, socialne države in kakovosti javnih storitev neposredno povezujejo tudi s položajem mladih zaposlenih.
Srečanje je bilo zato priložnost za razmislek o tem, zakaj je odziv sindikatov na takšne posege pomemben in kako se lahko v skupne akcije vključujejo tudi mlade članice in člani. Ob tem je bilo poudarjeno, da so prisotnost, izkušnje in ideje mladih ključnega pomena za oblikovanje prihodnjih skupnih aktivnosti ter za prihodnost sindikalnega organiziranja.
Kaj želimo kot mladi skupaj doseči?
Zadnji del srečanja je bil namenjen skupni razpravi med prisotnimi in oblikovanju predlogov za nadaljnje delo. Udeleženke in udeleženci so razmišljali o tem, katere vsebine, pobude in oblike sodelovanja bi bilo smiselno razvijati v prihodnje ter kako bi lahko mladi članice in člani Sviza svoje povezovanje vzpostavili bolj trajno in organizirano.
V razpravi je bilo izraženo soglasje, da se skupina mladih članic in članov Sviza formalizira ter da se njeno delo zastavi kot prostor rednega povezovanja, izmenjave informacij in oblikovanja skupnih pobud. Med pomembnimi dogovori je bil tudi predlog, da zainteresirani mladi člani in članice v svojih okoljih opravijo pogovore z drugimi mladimi zaposlenimi, zberejo njihove izkušnje ter povzamejo najbolj pereče težave, s katerimi se srečujejo. Tako bi lahko prihodnje dejavnosti skupine izhajale iz čim bolj konkretnih potreb mladih članic in članov na terenu.
Dogovorjeno je bilo tudi, da se za lažje sprotno povezovanje in izmenjavo informacij vzpostavi skupinski komunikacijski kanal. Udeleženke in udeleženci so odprli še vprašanje koordinacije skupine, da bi tako omogočili lažje usklajevanje dogovorov, komunikacijo med člani in pripravo nadaljnjih aktivnosti.
Sviz bo z aktivnostmi za mlade članice in člane nadaljeval tudi v prihodnje. Namen teh srečanj ostaja jasen: krepiti povezovanje, spodbujati sodelovanje ter skupaj iskati odgovore na vprašanja, ki zadevajo mlade zaposlene, sindikat, delavske pravice, socialno državo in prihodnost javnih storitev. Vključevanje mladih članic in članov je bistveno za prihodnost sindikalnega gibanja, zato je pomembno, da imajo v sindikatu prostor, v katerem lahko spregovorijo o svojih izkušnjah, opozorijo na težave in sooblikujejo prihodnje skupne akcije.
Ko stopimo skupaj, premikamo meje
Srečanje mladih članic in članov Sviza se vsebinsko povezuje tudi z aktivnostmi Konfederacije sindikatov javnega sektorja ob letošnjem 1. maju, mednarodnem prazniku dela. KSJS, katere član je tudi Sviz, je praznik dela obeležila s sloganom »Ko stopimo skupaj, premikamo meje«, v okviru katere so štirje mladi, člani sindikatov KSJS, v videoposnetku spregovorili o razmerah, v katere vstopa mlada generacija delavk in delavcev.
V ospredju njihovega sporočila so bile izčrpanost na delovnih mestih, premalo kadra, stres in vse težji delovni pogoji. Ob tem so poudarili, da varčevalni ukrepi niso rešitev ter da potrebujemo več kadra, kakovostne in vsem dostopne javne storitve ter zdravo in varno delovno okolje.
Njihovo sporočilo je tudi sporočilo sindikalnega povezovanja: mladi vstopajo v sindikate, ker lahko le skupaj, s podporo in izkušnjami vseh delavk in delavcev, organizirani in povezani spreminjamo začrtano smer. Od tega, kako se bomo organizirali danes, je odvisno, kako bomo živeli jutri.