Modeli in priporočila o izvajanju pouka ne odgovarjajo na zahtevna vprašanja
sporočilo za medije!
MODELI IN PRIPOROČILA O IZVAJANJU POUKA, PRIPRAVLJENI BREZ SODELOVANJA PRAKTIKOV, SO PRESPLOŠNI TER NE ODGOVARJAJO NA ZAHTEVNA VPRAŠANJA
Stališče Izvršilnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, soglasno sprejeto na seji 25. avgusta 2020.
Ljubljana, 26. avgusta 2020 – Pred skorajšnjim začetkom novega šolskega leta v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) znova izpostavljamo naše stališče, da si v trenutnih razmerah želimo čim bolj običajno delovanje vrtcev, šol, dijaških domov in fakultet, saj so negativne posledice zaprtja omenjenih zavodov vse očitnejše. Izvršilni odbor SVIZ se je že 24. aprila letos opredelil do ključnih vprašanj, ki so povezana z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela v neobičajnih razmerah, ki jih zaznamuje epidemija Covid-19. Znova izpostavljamo, da je odgovornost za zdravje in varnost vseh zaposlenih, otrok, učenk in učencev, dijakinj in dijakov ter študentk in študentov na Vladi RS, ki sprejema odločitve o načinu izvajanja vzgoje in izobraževanja.
Že aprila letos smo MIZŠ pozvali, naj SVIZ kot visoko reprezentativnega zastopnika interesov in stališč zaposlenih v vrtcih, šolah, dijaških domovih in fakultetah vključi v aktivnosti iskanja najboljših rešitev in oblikovanja prilagoditev v vzgoji in izobraževanju, potrebnih zaradi posledic epidemije, vendar so najbolj odgovorni naš poziv prezrli. Presenetljivo je, da šolske oblasti ne vidijo oziroma ne želijo prepoznati pomena izkušenj praktikov pri oblikovanju prilagoditev za čim boljše delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema. Logična posledica takšnega odnosa je dejstvo, da nas šolske oblasti niso povabile niti k usklajevanju predvidenih organizacijskih modelov in priporočil za izvajanje pouka, ki so bili pred kratkim posredovani šolam in predstavljeni javnosti.
Osnovni slabosti priporočil MIZŠ in Zavoda za šolstvo RS pred začetkom pouka sta njihova pretirana splošnost ter izogibanje odgovorom na zahtevna vprašanja. To je najbolj očitno pri vprašanju izvedbe pouka na daljavo, ki je v primerjavi s spomladanskim izobraževanjem na daljavo bistveno zahtevnejše za izvedbo. O načinu organizacije in poteka pouka na daljavo še nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta praktično ni mogoče izvedeti ničesar, čeprav gre za ključno vprašanje. Priporočila govorijo o prilagoditvi urnika in načinu pouka na daljavo, a o tem, kako si MIZŠ in Zavod za šolstvo to predstavljata, ne izvemo ničesar. Podobno nedorečeno je še eno temeljno vprašanje, vprašanje ocenjevanja. Čeprav je splošno prepoznano, da izobraževanje na daljavo povečuje razlike v škodo tistih, ki so v slabšem materialnem in socialnem položaju, odgovorov, kako bomo te učinke nevtralizirali, ni. Izjema je zgolj priporočilo, naj učitelji pri »usvajanju znanja in ocenjevanju znanja« pri izvajanju pouka na daljavo upoštevajo pogoje, ki jih imajo različni učenci in dijaki. Ob tem pa umanjkajo enotna navodila, kriteriji, jasen opis postopkov opredelitve takih učencev ali dijakov. Ali je res dolžnost vsakega učitelja, da si sam izdela lasten protokol za uresničitev zelo splošnega priporočila, ki se izogiba jasnim opredelitvam? Naj šole, ravnatelji in učitelji sami izdelajo prilagoditve izvajanja pouka na daljavo?
Povsem nejasno nam je tudi, zakaj MIZŠ in ZRSŠ nista pripravila strokovnih priporočil za predšolsko vzgojo ter za osnovne šole s prilagojenim programom. Univerze so po Ustavi RS sicer avtonomne, a to ne more pomeniti, da tudi zanje ni niti nobenih zdravstvenih priporočil, ki bi opredeljevala način delovanja v razmerah epidemije.
Priporočila učiteljicam in učiteljem ter drugim strokovnim delavcem in delavkam nalagajo obsežno dodatno delo, ki ni nikjer ovrednoteno. Če bo pouk tekel izključno v šolah, bodo morali učitelji – poleg vseh drugih obveznosti – evalvirati še potek izobraževanja na daljavo v preteklem letu, pripraviti individualne načrte za posamezne učence, izdelati načrt rabe IKT pri pouku. Vse to naj bi bilo postorjeno do sredine septembra! Poleg tega naj se učitelji dodatno izobražujejo za izvajanje pouka na daljavo in pripravijo naprej posnete (asinhrone) razlage snovi, ki morajo biti pripravljene za vsak slučaj, če bi morali preiti k pouku na daljavo. Kdaj naj bi to opravili, poleg že tako ali tako povečanih obremenitev, očitno nikogar ne zanima. Še najmanj prav MIZŠ, ki je ignoriralo naš večkrat ponovljeni predlog, naj se pisno opredeli o vrednotenju dodatnih nalog, ki v predpisih niso določene, kot tudi o tveganjih za okužbe, ki jim bodo izpostavljeni zaposleni, učenci, dijaki in študentje in jih tudi NIJZ v svojih priporočilih ponovno izpostavlja. MIZŠ je spomladi predlog SVIZ, da sklenemo dogovor o tem, brez obrazložitve zavrnilo. Kasneje je sindikat zbral še več kot 16.000 podpisov podpore temu dogovoru oziroma zahtevi za podpis, a se MIZŠ še vedno ne želi soočiti s tem vprašanjem. Mimogrede zapisati v dokument, da je treba posvetiti pozornost obremenjenosti učiteljev, je mnogo premalo za celostno ureditev problematike, ki lahko hitro pripelje do šumov in napetosti, zato SVIZ ponovno poziva MIZŠ, naj z zaposlenimi še pravočasno sklene dogovor o vrednotenju dodatnih del.
X X X X X
Sandi Modrijan,
tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije