Na daljavo z učenkami in učenci priseljenci
Raziskovalke dr. Alenka Gril, mag. Sabina Autor in dr. Janja Žmavc s Pedagoškega inštituta so v okviru SIRIUS mreže pripravile kratko poročilo o poteku šolanja na daljavo z učenci in učenkami priseljenci. Ugotovitve so zbrale na osnovi pridobljenih izpolnjenih vprašalnikov ter opisov dogajanja in poteka šolanja na daljavo v izbranih osnovnih in srednjih šolah. Poročilo prinaša vpogled v nekatere vidike in posebnosti pouka na daljavo v času zaprtja šol, ki bi sicer ostali zastrti ter tako nudi izhodišče za premislek in pomoč pri iskanju dobrih rešitev v prihodnje.
Težave, s katerimi se srečujejo učenci in dijaki priseljenci, so v marsičem podobne tistim, s katerimi se srečujejo učenci na sploh v času šolanja na daljavo zaradi epidemije covid-19. Toda pri učencih priseljencih in njihovih starših ter učiteljih so še izrazitejše.
Temeljne ugotovitve iz poročila Izvajanje pouka s priseljenci v času splošne karantene v Sloveniji zaradi epidemije covid-19 so, da se učenci priseljenci, njihovi starši in učitelji pri šolanju na daljavo srečujejo predvsem z naslednjimi težavami:
- Slabi materialni pogoji (pomanjkanje IKT opreme, nezadostno število IKT opreme, če je v družini več šolajočih otrok ali starši delajo od doma, pomanjkanje ustreznega prostora za šolsko delo). - Učenci, dijaki in starši imajo premalo IKT znanja in veščin za suvereno uporabo IKT in potrebujejo veliko podpore in inštrukcij.
- Učenci iz azilnega doma se soočajo z izgubo dnevne rutine in stabilnosti, ki jo omogoča šola in čas, ki ga v njej preživijo.
- Ker šola na daljavo zahteva, vsaj pri učencih prve pa tudi delno druge triade, veliko podpore staršev, pri učencih priseljencih velikokrat ta umanjka zaradi neznanja slovenskega jezika, pa tudi znanja in socialnoekonomskega statusa staršev oziroma družine.
- Posebno skrb je treba nameniti ohranjanju stika z govorjenim slovenskim jezikom pri učencih in dijakih priseljencih, kajti prevladujoča raba IKT tehnologije za pouk v času karantene, ki temelji na pisni komunikaciji (navodila in naloge učiteljev, izdelki, odzivi in poročila učencev), ne more nadomestiti pogovora v živo z učitelji in vrstniki v šoli pri pouku, odmorih in drugih obšolskih dejavnostih.
- Potrebno je izjemno veliko truda, inovativnosti in dodatne angažiranosti učitelja in multiplikatorjev za zagotavljanje poučevanja učencev priseljencev v okviru šole na daljavo, vzpostavljanje in ohranjanje stika z učencem ter nudenja čustvene in opore učencu in družini.
Uspešnost šolanja na daljavo je za razliko od rednega šolanja odvisna v prvi vrsti od staršev učenca, materialnih pogojev domačega okolja in osebnega angažmaja učitelja.
Avtorice poročila Izvajanje pouka s priseljenci v času splošne karantene v Sloveniji zaradi epidemije covid-19 ob tem poudarjajo, da so težave, s katerimi se srečujejo učenci in dijaki priseljenci v marsičem podobne tistim, s katerimi se srečujejo učenci na sploh v času šolanja na daljavo zaradi epidemije covid-19. Toda pri učencih priseljencih in njihovih starših ter učiteljih so še izrazitejše. Pridružujejo se jim namreč tudi slabše poznavanje slovenskega jezika, socialne in ekonomske stiske itd. Lahko bi rekli, da se pri učencih priseljencih, tako kakor tudi pri socialno ogroženih učencih, pomanjkljivosti in težave šolanja na daljavo izostrijo in postanejo vidnejše. Predvsem zato, ker je uspešnost šolanja na daljavo za razliko od rednega šolanja odvisna v prvi vrsti od staršev učenca, materialnih pogojev domačega okolja in osebnega angažmaja učitelja. In slednje pokaže na glavni problem šole na daljavo, da namreč sistemsko ne zajame specifik oziroma problematik konteksta, v katerem se ta odvija, in izvedbo izobraževanja prepušča naključni individualni situaciji učenčevega okolja (domačega in šolskega) in iznajdljivosti ter skrbi posameznih učiteljev.
Več si lahko preberete na spletni strani projekta SIRIUS na naslednji povezavi: Poročilo: Izvajanje pouka s priseljenci v času splošne karantene v Sloveniji zaradi epidemije covid-19.