Na mrtvem planetu tudi služb ne bo več!
Mineva pol leta od zadnjega podnebnega štrajka, ko se je na ulicah desetih slovenskih mest zbralo več kot dvanajst tisoč mladih in ostalih zaskrbljenih za prihodnost našega planeta. Skupaj z milijoni drugih po vsem svetu smo od vlad zahtevali odločno ukrepanje za omejitev podnebne krize, takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije ter življenje v sonaravni in pravični družbi. Slovenska vlada medtem še vedno zavlačuje ter sprejema polovične zgolj ukrepe in lepotne popravke.
Člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost zato 27. 9. ob 11:55 uri ponovno organizirajo Podnebni štrajk po celotni Sloveniji in se pridružujejo globalnemu gibanju za zeleno in pravično prihodnost. Prav je, da se na ta dan kot aktivni državljani pridružimo aktivistom na ulicah po vsej Sloveniji. Več informacij o poteku protestov, njihovih lokacijah in dogodkih pred protesti, lahko dobite na Facebook strani Mladi za podnebno pravičnost ali preko elektronske pošte na naslov mladizapodnebnopravicnost@gmail.com.
V skladu s svojimi stališči je tudi Izvršilni odbor SVIZ na septembrski redni seji potrdil sklep, da naš sindikat podpre zahteve Mladih za podnebno pravičnost in da se bomo zaposleni v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi aktivno pridružili »Podnebnemu štrajku: skupaj za podnebno pravičnost«. Shod oziroma protest ter povezane aktivnosti podpirajo tudi številne druge civilnodružbene organizacije, med njimi številni sindikati in njihove centrale. Te (ZSSS, Pergam, KSJS) so v četrtek, 19. septembra, pripravile skupno novinarsko konferenco, opozorile, da podnebne spremembe in okoljska kriza predstavljajo resno grožnjo delavcev, ter pozvale k sprejetju socialno smiselnih ukrepov in obenem tudi k udeležbi na podnebnem štrajku prihodnji petek.
Predsedniki sindikalnih zvez in Sindikata Mladi plus so predstavili sindikalna stališča in zahteve v boju proti podnebnim spremembam in okoljski krizi ter podprli prizadevanja aktivnih mladih in gibanja Mladi za podnebno pravičnost.
Iniciativam, ki opozarjajo na posledice podnebnih sprememb in pozivajo k ukrepom, so se letos po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidije Jerkič pridružili tudi sindikati. ZSSS je prejšnji teden sprejela tudi dokument, ki opredeljuje njihov odnos do podnebne problematike, svoje člane pa so pozvali, naj se udeležijo podnebnega štrajka, ki bo prihodnji petek potekal v (vsaj) 12 slovenskih mestih.
Predsednik Konfederacije PERGAM Jakob Počivavšek je izrazil prepričanje, da gre za vprašanja, ki bodo kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno odločilno vplivala ne samo neposredno na okolje v katerem živimo in na kakovost življenja, ampak bo odločilno vplivala tudi na pogoje dela, na samo poslovanje delodajalcev in s tem na delavce same. Ukrepov se je treba lotiti takoj, da se delavcem omogoči tudi zadosten čas za prilagoditev oz. za morebiti potrebno prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo.
Glavni tajnik SVIZ in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je opozoril, da mora biti prehod v družbo, ki bo obrnila zdajšnje uničujoče trende, pravičen. Ključno vprašanje pa je, ali je prehod mogoče narediti na način, da bi interesi kapitala ostali nespremenjeni oz. ali je možno, da se ne bi spremenila razmerja med kapitalom in delom. »Samo v strateškem zavezništvu bo mogoče doseči nekatere cilje,« hkrati pa je prepričan, da bo ta obrat možen samo »preko konflikta«.
Med ukrepi, ki bi pomenili obrat v okolju prijaznejšo družbo, je Branimir Štrukelj izpostavil štiridnevni delovni teden, ki po njegovih besedah ne vpliva le na zmanjšanje emisij v ozračje, ampak naslavlja tudi vprašanje problema avtomatizacije in robotizacije družbe: »Pomeni neko zagotovilo delavcem, da bi ob istih pogojih delali štiri dni, to pa ne gre drugače kot da zadrete v interes kapitala in njihovih dobičkov«. Branimir Štrukelj je še povedal, da je SVIZ na ministra za izobraževanje dr. Jerneja Pikala naslovil pričakovanje oziroma poziv, naj se jasno opredeli glede protesta in priporoči šolam, da vsaj dijakom omogočijo udeležbo na protestu, obenem pa bi bilo smiselno poskusiti pouk v petek organizirati tako, da bodo lahko tudi učitelji, ki se želijo postaviti v vrsto s svojimi dijaki, sodelovali na protestu.
Aktivist sindikata Mladi plus in gibanja Mladi za podnebno pravičnosti Izidor Ostan Ožbolt je dodal, da vse pogostejše poplave, naraščanje gladine morja, orkanski vetrovi in druge naravne katastrofe tako javni kot zasebni sektor k dograjevanju, popravljanju in v končni fazi tudi geografskem premiku obratov.
»Dogajajo se otežujoči procesi, ustavljajo se delovni procesi, uničuje se ceste, mostove, zasebno lastnino, znižuje se produktivnost zaposlenih, napada se delavske pravice in podobno,« je poudaril. Med drugim je povzel podatke ministrstva za gospodarstvo, da so naravne nesreče, povezane s podnebnimi spremembami od leta 2014 do 2018 povzročile za 50 milijonov evrov stroškov, kar po njegovih besedah ne pomeni nič drugega kot 50 milijonov evrov manj sredstev za plače, visoke delavske standarde in razvoj.
Predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc pa je sklenila, da sindikati zahtevajo oblikovanje ekonomskega načrta, »ki bo namesto škodljivega varčevanja obširno investiral v zelena in pravično plačana delovna mesta«. V imenu vseh na novinarski konferenci sindikalnih organizacij je delavce pozvala tudi k udeležbi na podnebnem štrajku, ki bo 27. septembra.
Kot je sicer znano, je SVIZ aktivnosti za obvarovanje okolja in našega planeta odločno podprl že sredi letošnjega marca, ko so na pobudo švedske aktivistke Grete Thunberg potekali okoljski protesti v več kot 1.650 mestih v 105 državah. Takrat smo izpostavili zahtevo, da je nujno vključiti celostno obravnavo okoljskih tematik v učne načrte vse od predšolske vzgoje naprej. Še bolj pomembno je razumeti, da negativnih učinkov podnebnih sprememb ni moč zaustaviti brez sprememb v načinu našega življenja in prioritet naše družbe. V SVIZ bomo vztrajali, da bodo ta vprašanja dobila eno od osrednjih mest tudi v novi Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS. Tudi tokrat ena od zahtev gibanja Mladi za podnebno pravičnost zadeva prav to vprašanje. Ocenjujemo, da imajo izobraževanje in zaposleni v vrtcih in šolah v povezavi z okoljsko tematiko zelo pomembno, če ne ključno vlogo. Učiteljice in učitelji na vseh ravneh izobraževanja imajo moč pri mladih spodbujati in krepiti t. i. okoljsko pismenost, tj. povečevati zavedanje o pomenu varovanja okolja, pozivati k pozitivnim ukrepom na tem področju, pomagati preprečevati negativne podnebne spremembe in opozarjati na to, da so nekatere posledice nepovratne ter zmanjšujejo možnosti preživetja na edinem planetu, ki ga imamo.
Vabljeni k udeležbi na podnebnem štrajku v petek, 27. septembra, ob 11.55 uri!