Na polovici volilnih zborov

Na sedežu Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je 17. septembra 2018 potekal tretji v nizu šestih volilnih zborov sindikalnih konferenc sindikata. Svoje vodstvo za nov mandat, tj. za obdobje od leta 2018 do 2022, je tokrat dobila Sindikalna konferenca visokega šolstva in znanosti SVIZ. Do konca septembra bodo izpeljane še volitve za konferenco osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnih s posebnimi potrebami (20. septembra), konferenco kulturnih organizacij (24. septembra) in nazadnje še za konferenco osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih (25. septembra).

V uvodu v dogodek je predsednik sindikalne konference dr. Danilo Korže predstavil dnevni red, ugotovil sklepčnost in imenoval zapisnikarico, strokovna sodelavka GO SVIZ za pravne zadeve Nadja Götz pa predlog poslovnika. Po potrditvi delovnega predsedstva in volilne komisije zbora je zbrane sindikalne zaupnice in zaupnike nagovoril glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, pri tem pa v uvodu namenil pozornost prizadevanjem za ureditev vprašanja minimalne plače in vanjo vključenih dodatkov. V osrednjem delu je podrobno pojasnil dogajanje na pogajanjih z Vlado RS, ki so se marca lani prekinila z odstopom tedanjega predsednika vlade dr. Mira Cerarja, ter predstavil do tedaj dogovorjeno. Pojasnil je, da je poleg datumov uresničitve dogovora ostalo odprto še vprašanje zvišanja na delovnem mestu asistent na VII. stopnji in pri vseh drugih strokovnih sodelavcih na tej stopnji, saj vlada ni sprejela predloga SVIZ o zvišanju za tri plačne razrede, ampak je vztrajala pri svojem predlogu o zvišanju za dva razreda. Glavni tajnik je seveda izpostavil tudi odločno nadaljevanje boja za uresničitev stavkovnih zahtev SVIZ po nedavnem nastopu nove slovenske vlade in nakazal aktivnosti sindikata v prihodnjih mesecih. Ob tem je navzočim predstavil podatke o gibanju povprečnih bruto plač od leta 2012, ki je izrazito v škodo vzgoje in izobraževanja v primerjavi s povprečno plačo v RS in, denimo, v dejavnostih državne uprave, zdravstva in sociale. Pri tem je pokazal še na druge zaskrbljujoče podatke o položaju izobraževanja pri nas, na kar je v svoji zadnji izdaji vplivne publikacije Education at a Glance 2018 (objavljena 11. 9. 2018) opozorila tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Slednja izpostavlja, da je sicer eno najvitalnejših podsistemov vsake družbe v Sloveniji v zadnjih nekaj letih očitno marginalizirano ter da je zmanjševanje BDP in javnih sredstev iz proračuna za kakovost izobraževanja dolgoročno škodljivo. V razpravi so zbrani sindikalni zaupnice in zaupniki med drugim izpostavili dozdajšnje in prihodnje urejanje plač v plačni skupini »J«, vprašanje spremembe statuta glede glasovanja o stavki v visokem šolstvu in znanosti, sodelovanje s sindikati javnega sektorja iz druge pogajalske skupine, možnost zaostrovanja stavke.  

V nadaljevanju srečanja je dr. Danilo Korže, predsednik Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti SVIZ v obdobju 2014–2018 poročal o aktivnostih sindikata in konference v zadnjih štirih letih. Kot največji dosežek je ocenil uveljavitev napredovanj v nazive (tudi za pet let nazaj) ter poplačilo zaostalih napredovanj v nazive in tudi horizontalno (prav tako za pet let nazaj) za zaposlene na Univerzi v Mariboru. Poudaril je, da so s tem zaposleni na omenjeni univerzi končno začeli napredovati z enako dinamiko kot drugi delavke in delavci v javnem sektorju. Pomemben dosežek v zadnjem štiriletnem obdobju so tudi decembra 2015 izpogajani aneksi h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (KPVIZ) in Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (KPRD) ter s tem dvigi nekaterih osnovnih plač zaposlenih na delovnih mestih v plačnih podskupinah D1 in H2. Dvig je bil realiziran v dveh delih: 1. 1. 2016 in 1. 1. 2018. Šlo je predvsem za dvige delovnih mest, ki so vezani na orientacijsko delovno mesto asistent z doktoratom (tako na D1 kot H2), dvigov pa denimo niso bili deležni visokošolski učitelji in primerljivi profili v znanosti. Z letom 2018 je bilo prav tako ukinjeno obvezno prenehanje zaposlitev v javnem sektorju, ko posameznik izpolni pogoje za redno upokojitev. Z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) v letu 2018 ni več veljala tudi omejitev dni dopusta, dr. Danilo Korže pa je izrazil pričakovanje, da bo sindikatom uspelo s prihodnjim letom doseči popolno odpravo še vseh preostalih veljavnih varčevalnih ukrepov. Želja in načrt sindikata sta bila, da bi končno uredili tudi problematiko plačnih anomalij, in sicer tudi za plačne skupine D, H in J.  Na pogajanjih z Vlado RS v začetku letošnjega leta je že kazalo, da se bodo le-ta uspešno sklenila, a je odstop predsednika vlade dr. Mira Cerarja to, žal, za dlje časa onemogočil. Dozdajšnji predsednik sindikalne konference je v skladu s tem sklenil, da bo treba torej problematiko reševati v mandatu nove vlade in torej tudi že v mandatu nove sestave predsedstva Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti.

V zadnjem delu srečanja so bile izpeljane volitve za novo vodstvo sindikalne konference v naslednjem mandatnem obdobju. Predsedovanje za mandat 2018–2022 je prevzel dr. Jože Pungerčar z Instituta Jožef Stefan Ljubljana, ki je tam zaposlen od leta 1987, predsednik sindikata in sindikalni zaupnik pa od leta 2013. V svojem programu je med drugim napovedal vztrajanje pri prizadevanjih za višje plače v visokem šolstvu in znanosti ter boljše pogoje dela, hkrati pa tudi za boljše javno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in visokega šolstva. Ocenjuje, da mora biti čim prej sprejet nov zakon o raziskovalno-razvojni dejavnosti in zakon o visokem šolstvu. Kot nadvse perečo problematiko je izpostavil prekarne zaposlitve, prav tako pa meni, da bo nujno treba nuditi vso mogočo podporo mlajšim obetavnim raziskovalkam in raziskovalcem.

Kot članice in člane predsedstva Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti za mandatno obdobje 2018–2022 so sindikalni zaupnice in zaupniki potrdili:  

mag. Mojco Čuček, Pedagoški inštitut Slovenije, Ljubljana

dr. Danijela Grafenauerja, Inštitut za narodnostna vprašanja Slovenije, Ljubljana

dr. Danila Koržeta, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor

dr. Ivana Lešnika, Pedagoška fakulteta Koper

dr. Marino Lukšič Hacin, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Ljubljana, Univerza v Novi Gorici

dr. Ksenijo Rivo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana

Na volilni zbor v Ljubljani je bilo vabljenih 44 sindikalnih zaupnic in zaupnikov SVIZ iz visokega šolstva in znanosti, navzočih jih je bilo 25.