Na študijskem obisku v madžarskih šolah

V nizu dejavnosti medsebojnega učenja (peer learning visit), ki so del projekta Šole kot učeče se skupnosti: spodbujanje učinkovitih modelov upravljanja kakovosti in inovacij v izobraževalnem sektorju v obdobju po pandemiji covida-19, je minuli teden v Budimpešti potekal zadnji obisk. Projekt je skupna aktivnost evropskih socialnih partnerjev v izobraževanju, EFEE (European Federation of Education Employers) in ETUCE (European Trade Union Committee for Education), katerega del je tudi naš sindikat,  osredotoča pa se predvsem na to, kako v vzgojno-izobraževalni sistem vpeljati inovacije, in na to, kako lahko pri tem sodelujejo socialni partnerji. Skupaj s kolegi iz več kot 20 evropskih držav smo navzoči lahko spoznali nekatere značilnosti madžarskega izobraževalnega sistema in si z vodstvom in zaposlenimi v dveh šolah, ki smo ju obiskali, izmenjali informacije, izkušnje in primere dobrih praks pri vzpostavljanju inovativnih praks pri poučevanju in vodenju izobraževalnih ustanov.

»Namen projekta Šole kot učeče se skupnosti je spodbujati učinkovite modele upravljanja kakovosti in inovacij v evropskem izobraževalnem sektorju ter ob tem raziskati, kako se inovacije v šolsko okolje uvaja in zatem upravlja. Ob tem je pozornost namenjena vprašanju, koliko so v ta proces vključeni socialni partnerji in drugi deležniki ter kako in kdo spremlja izvajanje, napredek in zatem evalvira rezultate. V ospredju projekta sta tudi spodbujanje dialoga in izmenjava podatkov o uspešnih in učinkovitih inovativnih praksah, orodjih in procesih v obdobju po pandemiji covida-19. Spodbuja sodelovanje med deležniki v izobraževanju, delodajalci v izobraževanju, učitelji, predstavniki sindikatov glede oblikovanja in spremljanja inovativnih praks v izobraževalnih ustanovah, ki vključujejo vse pomembne akterje. Ugotovitve iz projekta naj bi prispevale tudi k povečanju privlačnosti učiteljskega poklica, boljšemu zavedanju o pomenu kakovosti v vzgoji in izobraževanju in temu, kako ključno je, da se deležniki pri pripravi in vpeljevanju sprememb v vzgojno-izobraževalni sistem povezujejo.«

Na tokratnem študijskem obisku v glavnem mestu Madžarske smo dobili grob uvid v njihov šolski sistem, ki je močno centraliziran, šolam pa je bilo v zadnjih letih odvzete precej institucionalne avtonomije. Udeleženci so se sicer strinjali, da gredo inovacije in avtonomija z roko v roki. Na Madžarskem se, po besedah predsednika učiteljskega sindikata, dogaja prav nasprotno – javne izobraževalne ustanove nimajo lastnih sredstev oziroma zagotovljenih proračunov, s katerimi bi lahko razpolagale, dogaja se hitra privatizacija šolstva (država programe vrtcev in šol oddaja v izvajanje zasebnikom oziroma večinoma cerkvi), pri pouku (v javnih šolah) pa je dovoljena uporaba le enega učbenika, ki ga predpiše država. Predstavnik sindikata je izpostavil še, da v vzgoji in izobraževanju prevladuje splošni občutek strahu, ki učitelje zelo omejuje. Med zaposlenimi in starši ne poteka komunikacija, prav tako ne med samimi učitelji, hkrati pa je odsoten socialni dialog med šolsko oblastjo in sindikatom, zato v sistemu tudi niso uveljavljene pobude in primeri inovativnih praks, ki jih posreduje Evropska unija. Vse to zavira kakršnokoli vključevanje inovacij v pouk, obenem pa takšno (javno) izobraževanje, kot je bilo izpostavljeno, ne razvija potencialov otrok in mladih, pri njih ne spodbuja posebnega veselja do učenja, temveč jih pripravlja zgolj na trg dela. Vse omenjeno se odraža tudi v dosežkih madžarskih šolarjev v mednarodnih raziskavah znanja. 

V luči opisanega sta bili izbrani tudi šoli, ki smo ju lahko obiskali udeleženci tokratnih študijskih aktivnosti v Budimpešti. Sprejeli so nas na zasebni srednji šoli Kürt Alapítványi Gimnázium ter na šoli Gyermekek Háza, ki je sicer javna, a s pridevnikom »alternativna« in je označena kot modelna šola. Stoji v predelu Budimpešte, ki je precej bolj razvit kot drugi deli mesta in kjer po besedah predsednika madžarskega sindikata živita približno dve tretjini članov kabineta vlade, ki v omenjeno šolo pošiljajo svoje otroke. Organizatorji študijskega obiska so sicer želeli, da bi lahko v okviru projektne aktivnosti obiskali bolj »tipično«, povprečno madžarsko šolo, a so oblasti za obisk določile oziroma dovolile le omenjeno. Kolegi iz učiteljskega sindikata so nam pojasnili, da tudi sicer vodstvo sindikata lahko v posamezni zavod (npr. na sestanek s člani sindikata) pride le na povabilo sindikalnega zaupnika v njem in ko to hkrati izrecno odobri direktor vrtca ali šole.

V okviru projekta poteka tudi raziskovanje o modelih in izkušnjah glede upravljanja inovacij in kakovosti v šolah. Zainteresirane vabimo k izpolnjevanju posebne ankete o tem, ki jo najdete na tej povezavi. Vsak odgovor bo zelo dragocen, rezultati in primeri dobrih praks pa bodo nato predstavljeni na zaključni konferenci projekta v začetku prihodnjega leta.
Vprašalnik je eno od raziskovalnih orodij projekta in z njim želijo raziskovalci za potrebe projekta zbrati primere modelov in izkušenj za upravljanje inovacij/kakovosti v šolah.