Nadaljevanje dvodnevnih izobraževalnih seminarjev

S tokratnim izobraževalnim seminarjem, ki smo ga 10. in 11. marca 2025 pripravili v Rimskih Toplicah, smo vstopili v drugo polovico aktualne izvedbe srečanj s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki Sviza. Tokrat je najpomembnejšim informacijam in dogajanjem prisluhnilo skoraj sto predstavnikov našega sindikata v predšolski vzgoji. Aprila, prav tako v Rimskih Toplicah, se bodo sešli še zaupniki iz visokega šolstva in znanosti (7. in 8. 4. 2025) ter iz osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (14. in 15. 4. 2025).

V uvodu v srečanje je zbrane nagovorila predsednica sindikalne konference Marjana Kolar in pozvala k odprti in spoštljivi komunikaciji ter aktivni udeležbi in izmenjavi mnenj v okviru načrtovanega dnevnega reda. Da bi lahko kakovostneje opravili poglobljeno razpravo o številnih perečih vprašanjih in izzivih v predšolski vzgoji, je bilo tokrat več časa namenjenega izvedbi zbora sindikalne konference, in sicer je bila ta izpeljana v dveh delih (prvi del po zaključku prvega dneva izobraževalnega seminarja ter drugi v uvodu naslednjega dne).

Glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj je pozdravil kolegice in kolege ter nato v svojem prispevku omenil temeljne mejnike in razloge, ki so sploh privedli do pogajanj o dvigu plač, ki so rezultirala v dogovoru med sindikati in vlado ter nedavnem začetku uporabe novega plačnega sistema v javnem sektorju. Povzel je, da so bila dvoletna pogajanja izjemno zahtevna in intenzivna s številnimi izzivi in čermi, novi sistem pa je za 190.000 javnih uslužbencev začel veljati s tokratnim novim letom. Plače zaposlenih v javnem sektorju bodo ob koncu prehoda v nov plačni sistem višje za povprečno 20 odstotkov, največ pa bodo pridobili zaposleni v (bivši) plačni skupini J (tudi do 30 odstotkov osnovnih plač).

Nekritično je mogoče navesti, da je bila izhodišče za oblikovanje novega plačnega sistema Svizova stavka 9. marca 2022, v okviru katere je sindikat med drugim zahteval zvišanje plač strokovnim delavcem, administrativnemu, tehničnemu in računovodskemu osebju glede na že dogovorjena zvišanja plač drugim skupinam v javnem sektorju. Za stavko se je pred približno tremi leti odločilo več kot 37.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, v njej pa jih je sodelovalo celo več kot 40 tisoč.

Slabo leto pozneje, januarja 2023, je Sviz zahteval tudi izboljšanje plač pomočnic vzgojiteljic ter pod geslom Moja odgovornost ni minimalna! napovedal tudi protestni shod v podporo tem prizadevanjem. Vlada je zahtevam na koncu ugodila in s Svizom konec marca 2023 podpisala stavkovni sporazum z določbami o dvigu plač. Potreben pa je bil še en protestni shod – takrat proti razvrednotenju strokovnih nazivov – pred poslopjem Vlade, in sicer 25. oktobra istega leta, da bi odločevalci povsem doumeli Svizovo odločenost poskrbeti za ustrezno vrednotenje dela in strokovnih nazivov v vzgoji in izobraževanju.

Glavni tajnik je v nadaljevanju svojega nastopa opisal še vlogo Svizove pogajalske skupine in celotne strokovne službe sindikata v procesu (uspešno zaključenih) pogajanj ter tudi izjemno pomembno vlogo, ki jo je pri usklajevanju pogajalskih predlogov in nato tudi pri oblikovanju sistemskega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema odigrala Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS).

V zaključnem delu svoje predstavitve je Branimir Štrukelj predstavil še poglavitne dosežke novega plačnega sistema, predvsem glede izboljšanja plač, ki jih bodo deležni vsi, še v največji meri pa zaposleni v bivši plačni skupini J, glede obveznega usklajevanja plačnih razredov – tudi med samim trajanjem procesa prevedbe – z inflacijo ter še uvedbe stopnjevanih delovnih mest (npr. tajniki, računovodje), ki se jim s tem podaljšuje kariera.

Sindikalni zaupnice in zaupniki so si lahko ogledali konkretne primere prevedbe nekaterih delovnih mest v predšolski vzgoji v novo plačno lestvico in videli, kolikšnih zneskov bodo zaposleni deležni v posameznih korakih (1. 1. 2025, 1. 10. 2025, 1. 6. 2026, 1. 12. 2026, 1. 7. 2027, 1. 1. 2028) prehoda v novo plačno lestvico.

Povsem ob koncu tega dela seminarja so prisotni izmenjali še informacije ter vprašanja in posamezne poglede glede aktualnega spreminjanja Zakona o vrtcih in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, (neupoštevanja) nižjih normativov za svetovalne delavce v vrtcih s strani občin ter normativa dodatnih dveh otrok v oddelkih.

Za zaključek prvega dela dogodka se je zbranim pridružil predstavnik Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, državni sekretar mag. Andrej Sotošek. Predstavil je nekaj osnovnih podatkov o vrtcih pri nas – denimo, v Sloveniji je 108 samostojnih vrtcev in 210 vrtcev pri osnovnih šolah, zasebnih pa je 98 (med njimi 25 s koncesijo), število zaposlenih v vrtcih pa je 17.395 – in trenutne aktivnosti ministrstva na področju predšolske vzgoje.

Podrobneje je spregovoril o uvedbi novega plačnega sistema, s poudarkom na predšolski vzgoji, v nadaljevanju pa je natančneje predstavil ključne dele treh zakonov, ki so pravkar v prenovi, in sicer Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakona o vrtcih in Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok. Pri vsakem od omenjenih zakonov se je pomudil pri tistih členih, ki so za sindikat in zaposlene najpomembnejši.

V razpravi so zaupnice in zaupniki iz vrtcev državnega sekretarja opozorili na nesprejemljivost (sicer že več kot desetletje le 'začasne') možnosti povišanega normativa dodatnih dveh otrok v oddelku, na pomanjkanje zaposlenih in zaposlovanje neustreznih kadrov, na problematiko vključevanja otrok s posebnimi potrebami ter tudi potrebnost prenove prostorskih normativov za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje.

Zanimivost ob nedavnem mednarodnem dnevu žena: Kakšne so številke z vidika strukture zaposlenih po spolu v vzgoji in izobraževanju za Slovenijo? V šolskem letu 2023/24 je bilo po podatkih Statističnega urada RS v vrtcih zaposlenih 12.440 vzgojiteljic in vzgojiteljev ter njihovih pomočnikov, vzgojiteljic je bilo 97,3 %, vzgojiteljev pa 2,7 %.

V popoldanskem delu izobraževalnega seminarja so sindikalni zaupniki in zaupnice prisluhnili predstavitvi o ključnih novostih Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Podrobnosti prehoda v prenovljeni plačni sistem in elemente, ki so novi ali je še posebej pomembno, da jih zaposleni natančneje poznajo oziroma se jih zavedajo, je predstavil strokovni sodelavec Sviza za pravne zadeve Jernej Zupančič. Izpostavil je ključne dele spremenjenega sistema plač v javnem sektorju.

Zaupnice in zaupnike je strokovi sodelavec Sviza za pravne zadeve Jernej Zupanič tako seznanil, kako se določajo osnovne plače in katere izjeme se ob tem pojavljajo, v nadaljevanju pa je namenil pozornost temeljnim značilnostim načina prevedbe na novo plačno lestvico in ob tem obvezni uporabi aplikacije, ki je objavljena na spletni strani Ministrstva za javno upravo (103. člen Zakona o temeljih sistema plač v javnem sektorju). Z navzočimi je Svizov pravnik spregovoril še o t. i. tranšah, tj. o tem, kdaj bodo zaposleni v javnem sektorju prejeli dogovorjene dvige in v kakšni višini. Podrobno je predstavil še, kako bodo določeni tarifni razredi in plačne skupine, spregovoril o tem, kako se javnemu uslužbencu določi osnovna plača, kaj se zgodi ob premestitvi na drugo delovno mesto in napredovanju. Dotaknil se je tudi pomembnih novosti novega plačnega zakona, in sicer instituta spregleda izobrazbe ter možnosti določitve višjega plačnega razreda. Z zaupnicami in zaupniki je izmenjal še informacije o napredovanju – pospešenem in zadržanem – in delovni uspešnosti. Predstavitev novosti Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in Kolektivne pogodbe za javni sektor je v celoti dostopna tukaj – klik.

Zbor Sindikalne konference predšolske vzgoje

Uvodni dan izobraževalnega seminarja se je sklenil s prvim delom zbora sindikalne konference. Na njem je bila razprava namenjena osnovni seznanitvi s predlogi sprememb Zakona o vrtcih. Novelo je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje in predstavnike Sviza minuli četrtek, 6. 3. 2025, že povabilo na srečanje, na katerem so nam predstavili najpomembnejše zakonske novosti ter razloge za njihovo pripravo.

Nekaj pojasnil o tem je podal tudi že predstavnik ministrstva v dopoldanskem delu izobraževalnega seminarja, še več podrobnosti predlaganih novosti pa je predstavila predsednica sindikalne konference Marjana Kolar. Svizu je bil predlog novele zakona minuli teden sicer predstavljen zgolj vsebinsko, medtem ko naj bi ministrstvo besedilo členov oz. celoten zakonski predlog že v kratkem posredovalo v javno razpravo z objavo na portalu E-demokracija.

Predlog Zakona o vrtcih naj bi bil v teh dneh objavljen na portalu E-demokracija. Med spremembami so, denimo, opredelitev krajšega programa. Predlog določa, da je krajši program v obsegu 240 ur namenjen petletnim otrokom, ki v letu pred vstopom v osnovno šolo niso vključeni v vrtec. Program se financira iz državnega proračuna in je za starše brezplačen.

Na novo se določa tudi pravna podlaga, ki bo omogočala, da bodo lahko vrtci iz državnega proračuna pridobili sredstva za raziskovalno in eksperimentalno dejavnost ter informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. S tem je dana osnova za prijavo na javne razpise.

Za dograditev trenutno veljavnega sistema se s predlogom Zakona določa delovanje vrtcev ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah. O tem odloča minister, razen kadar gre za okoliščine, ki trajajo največ tri dni, ko o zaprtju odloča ravnatelj.

Hkrati se iz državnega proračuna financira delovno mesto Romski pomočnik in delovno mesto Vzgojitelj v prilagojenem programu, vrtcem pa se zagotavljajo sredstva za izplačilo nagrade dijakom in sredstva za malico dijakom v času obvezne prakse.

Med novostmi v sistemu je predvideno, da se v drugem odstavku 17. člena, ki določa, da občina lahko odloči, da število otrok v oddelku presega število, ki ga določa prvi odstavek tega člena, za največ dva otroka v oddelku, določba +2 ohranja, vendar pa bo pravilnik določil, v katerih primerih občina +2 ne more uporabiti – na primer glede na delež priseljencev, delež otrok s posebnimi potrebami, premajhno kvadraturo igralne površine na otroka, itd.

Poleg tega se spreminja tudi financiranje zasebnih vrtcev na podlagi koncesije. Z uveljavitvijo predloga Zakona se ukinja model 85-odstotnega financiranja zasebnih vrtcev iz javnih sredstev. Zasebni vrtci se bodo financirali samo na podlagi koncesije, ki je natančneje urejena v Zakonu o vrtcih. Vrtci, ki ob uveljavitvi zakona pridobivajo 85-odstotno financiranje, bodo ostali financirani na enak način. Koncesija pa se podeli tudi za programe po posebnih pedagoških načelih.

Sindikalni zaupnice in zaupniki so bili nato v razpravi izjemno kritični zlasti do predloga ministrstva v novem zakonu, da se ohrani normativ +2 otrok. Izrazili so odločno in jasno nasprotovanje predlogu, ki ne odpravlja povišanega, »začasnega« normativa za dodatna dva otroka na oddelek.

Nadaljevanje izobraževalnega seminarja

Drugi dan izobraževalnega seminarja se je nadaljeval z zborom sindikalnih zaupnikov v vrtcih. Predsednica sindikalne konference Marjana Kolar je poročala o aktivnostih konference predšolske vzgoje, zatem pa je strokovni sodelavec za pravne zadeve Jernej Zupančič podrobneje spregovoril o novem institutu zakona o delovnih razmerjih, pravici do odklopa. Delodajalci bi morali namreč že najpozneje do 16. novembra lani sprejeti ustrezne ukrepe, ki zaposlenim omogočajo uresničevati to pravico v praksi. V razpravi, ki je sledila predstavitvi, so zaupniki delili primere (dobrih) praks iz svojih vrtcev in izpostavili nekaj dilem oziroma nejasnosti, s katerimi se soočajo pri svojem delu in organizaciji dela na zavodih.

Seminar se je nadaljeval s predstavitvijo strokovne sodelavke Sviza za pravne zadeve Sneže Mihailove Brojan, ki je zbranim sindikalnim zaupnicam in zaupnikom ob konkretnih primerih posameznih delovnih mest pojasnila proces prevedbe plačnih razredov na novo plačno lestvico. Izpostavila je ključne pravne podlage prevedbe in še posebej 103. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki napotuje na obvezno uporabo posebne aplikacijo Ministrstva za javno upravo za prevedbo delovnega mesta javnega uslužbenca (z dozdajšnjega plačnega razreda in ob upoštevanju pridobljenih nazivov) v nov plačni sistem. Prav tako je omenila izjeme pri prevedbi, opisala, kako bodo potekali dvigi (v največ šestih tranšah) plač in usklajevanje osnovne plače z inflacijo v prehodnem obdobju.

Za zaključek tokratnega dogodka je potekala še predstavitev podrobnosti normativnega dela Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Pomočnica glavnega tajnika Sviza Nadja Götz je zaupnice in zaupnike seznanila z bistvenim namenom sklepanja omenjenega aneksa, ki je bil v prevedbi plačnih razredov in uvrstitvah v plačni razred delovnih mest in nazivov plačne skupine D. Prav tako je z aneksom usklajena sistemizacija delovnih mest, določeni so kriteriji za zasedbo novih in stopnjevanih delovnih mest, plačilo povečane in zmanjšane učne obveznosti ter dodatne učne obveznosti.

Aneks obsega tudi spremenjeno določbo glede letnega dopusta, spremembo glede varstva starejših delavcev, dodatno pa je bila sklenitev aneksa namenjena uskladitvi pogojev za plačilo dodatka za redno delo v popoldanskem času s kolektivno pogodbo za javni sektor. Celotna predstavitev je dostopna – tukaj.

Ob vpisu otrok v vrtce, ki poteka v teh dneh, je Slovenska tiskovna agencija objavila nekaj zanimivih podatkov: število vpisanih otrok v vrtce od leta 2020 pada, delež vključenih otrok v vrtce pa je v zadnjih 20 letih narasel za 20 odstotnih točk. Od leta 2016 je strmo naraslo število otrok tujih državljanov.

Med 318 javnimi vrtci pri nas je 108 samostojnih, 210 pa jih deluje pri osnovni šoli. Po podatkih iz septembra 2024 je bilo v vseh vrtcih skupaj oblikovanih 5.379 oddelkov, v vrtec pa je bilo vključenih 81.646 otrok.

Število vključenih otrok v vrtce od leta 2020 pada. V šolskem letu 2019/20 je bilo po podatkih Statističnega urada v vrtce vključenih 87.708 otrok, pred tem je število več kot deset let naraščalo. Medtem pa je v slovenskih vrtcih strmo naraslo število otrok tujih državljanov. Delež vključenih otrok v vrtce se je v dveh desetletjih pri nas povečal za 20 odstotnih točk.