Nadaljevanje volilnih zborov sindikalnih konferenc
Sorodne objave
Drugi od skupno šestih volilnih zborov sindikalnih konferenc (SK) pred novembrskim kongresom SVIZ-a je bil 11. septembra izpeljan za konferenco srednjih in višjih šol ter dijaških domov. Predsednik SK bo tudi v prihodnjem štiriletnem mandatu Jože Brezavšček iz Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, ki je kot edini kandidiral za to mesto, pri vodenju pa mu bodo kot člani predsedstva pomagali:
Robert Brezovnik, ŠC Ravne na Koroškem;
Miha Gartner, Gimnazija Celje – Center;
Nadja Ivšič, Ekonomska in trgovska šola Brežice;
Bojan Požun, ŠC Velenje, Šola za rudarstvo in varstvo okolja;
mag. Boris Radosavljevič, III. Gimnazija Maribor;
Simona Varga, Gimnazija Murska Sobota.
Na volilni zbor v Ljubljani je bilo sicer vabljenih 142 sindikalnih zaupnic in zaupnikov SVIZ iz srednjih in višjih šol ter dijaških domov, udeležilo pa se ga je 92.
Dosedanji predsednik SK Jože Brezavšček je v svoji predstavitvi predlaganih prizadevanj in usmeritev v mandatu 2018–2022 izpostavil skrb za hitro odzivanje na težave v srednjih in višjih šolah ter dijaških domovih. Konferenca bo tudi vnaprej vsako leto opravila analizo vpisa po regijah in programih, zbirala podatke o presežnih delavcih in skušala reševati stiske ob izgubi zaposlitve, se vključevala v dialog o oblikovanju standardov in normativov ter bila aktivna tudi pri vprašanjih nasilja in mobinga. Pomembna bodo tudi vprašanja in problematika vajeništva, urejanje delovnega časa učiteljev, seveda pa tudi ustrezno vrednotenje dela razrednikov, izenačitev normativa za učitelje praktičnega pouka in ustrezno ovrednotenje dela laborantov.
Delavci v srednjih in višjih šolah ter dijaških domovih so dandanes in vedno bolj postavljeni pred nove izzive, med njimi so spremenjene delovne obremenitve z uvedbo novih tehnologij, več je zaposlovanj po pogodbi. Prenavljajo se programi splošne gimnazije, delovna praksa se izvaja pri delodajalcih tako doma kot v tujini, medtem pa so dijaki vse prepogosto slabo motivirani za delo in številni med njimi imajo tudi vedenjske težave. Obenem je dijaška populacija zelo heterogena in zaposleni morajo pri svojem delu upoštevati vse te specifike (prihajajo iz različnih družinskih okolij in imajo različne kvalifikacijske ravni znanja, imajo lahko posebne potrebe, so lahko športniki, kulturniki, nadarjeni, nedavno priseljeni in še ne znajo slovenskega jezika, …).
Predsednik SK Jože Brezavšček je navedel tudi nekaj področij in problematik, ki jim bo sindikalna konferenca posvečala dodatno pozornost; gre, denimo, za potrebo po nadgradnji aplikacije eAsistent, enotno ureditev delovnega časa strokovnih delavcev in enako vrednotenje primerljivih delovnih nalog učiteljev, ustrezno vrednotenje razredništva, PUZ, dela učiteljev pri izvajanju OIV na taborih, dela koordinatorjev za dijake s statusom. Pri oblikovanju vzgojnih skupin v dijaških domovih bi bilo treba upoštevati zmanjšani normativ, v dijaških domovih pa zmanjševati število dijakov. Težava je tudi (neustrezen) status učiteljev pripravnikov.
Po izpeljanih volitvah za predsednika ter članice in člane predsedstva Sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov je zbrane v sklepnem delu srečanja nagovoril glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj. V svoji predstavitvi je namenil pozornost aktualnim temam, ki zaposlujejo sindikat ob začetku novega šolskega leta, kot osrednjo pa se je pri tem dotaknil nove ureditve delovnega časa učiteljev. Izpostavil je seveda tudi odločno nadaljevanje boja za uresničitev stavkovnih zahtev SVIZ po nastopu nove slovenske vlade, pri tem pa pokazal na zaskrbljujoče podatke o položaju izobraževanja pri nas. Da je sicer eno najvitalnejših podsistemov vsake družbe v Sloveniji marginalizirano nedvoumno potrjujejo številni podatki, ki jih je predstavil. Na dolgoročno škodljivo zmanjševanje BDP in javnih sredstev iz proračuna za kakovost izobraževanja je v svoji zadnji izdaji vplivne publikacije Education at a Glance 2018 (objavljena 11. 9. 2018) opozorila tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ob tem so v OECD še enkrat znova podčrtali, da so slovenski učiteljice in učiteljice na vseh ravneh izobraževanja in skozi celotno kariero plačani slabše kot njihovi kolegi v državah OECD in EU22, prav tako pa prejemajo učitelji nižje plače kot primerljivo izobraženi na drugih delovnih mestih.
Povsem ob koncu so zbrani sindikalni zaupnice in zaupniki spregovorili še o aktualni problematiki na področju sindikalne konference ter skupaj z glavnim tajnikom, s strokovnima sodelavcema sindikata za pravne zadeve in v medsebojni razpravi razrešili nekaj dilem.
