Ne siromašenju izobraževanja!
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) smo v sklopu kampanje »Zakaj je izobraževalno delo vredno manj?« oktobra in novembra letos organizirali številne shode s članstvom po območnih odborih sindikata ter tudi tako pokazali svojo odločnost v boju za izboljšanje plač učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki so dokazano plačani slabše kot zaposleni z isto stopnjo izobrazbe v drugih primerljivih poklicih.
Po oktobrskem shodu, ki je bil s članicami in člani območnih odborov Kranj, Radovljica, Jesenice in Škofja Loka 25. 10. 2017 izpeljan v Kranju, so se glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj in strokovna služba SVIZ 7. 11. 2017 sešli s članstvom na shodu v Krškem, ki so ga organizirali območni odbori SVIZ Novo mesto, Bela krajina in Posavje; 15. 11. 2017 je v Celju sledil shod za članice in člane OO SVIZ Celje, Velenje, Koroška, Zasavje, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah; 16. 11. 2017 v Ormožu za območne odbore Ormož, Ptuj, Lenart, Pomurje; 22. 11. 2017 v Mariboru za članstvo OO SVIZ Podravje; 23. 11. v Pivki za OO SVIZ Tolmin, Ajdovščina, Nova Gorica, Idrija, Obala, Ilirska Bistrica in Postojna.
Zadnji shod za izboljšanje plač izobraževalk in izobraževalcev v tem jesenskem nizu je bil organiziran za članice in člane Območnega odbora Ljubljane in okolice. Več kot 200 udeleženk in udeležencev je 28. 11. 2017 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pozdravila predsednica območja Magdalena Mustar Pečjak, ki je v svojem nagovoru izpostavila vztrajno zniževanje sredstev za izobraževanje in plače zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter zmanjševanje družbenega pomena teh področij. Petra Koritnik iz Vrtca Jarše je prav tako opozorila, da se na vzgojo in izobraževanje pogosto pozablja, kadar bi bilo treba zanju dodati v mošnjiček kakšen evro, ne pozabi pa se nanju, ko se je treba pohvaliti s kakovostjo naših vrtcev in šol, izobraževalk in izobraževalcev, izjemnim znanjem naših šolarjev, ki ga ti kažejo tudi v mednarodnih raziskavah znanja. Rok Križaj z Osnovne šole Medvode je poudaril, da so zaposleni v izobraževanju pokazali razumevanje in se prilagodili varčevanju v obdobju gospodarske krize, a so pričakovali, da bodo vzeto dobili vrnjeno. "Siromašenja izobraževanja zdaj ne bomo več dovolili," je podčrtal.
V osredjem delu shoda je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj ob vprašanjih navzočim, ali so zadovoljni s svojimi plačami, vrednotenjem učiteljskega poklica v družbi in, ne nazadnje, z vztrajnim zmanjševanjem javnih sredstev za izobraževanje, poudaril, da je začrtana kampanja sindikata lahko uspešna le ob aktivni podpori članstva. Pri uresničevanju zahtev za zvišanje plač strokovnih delavcev in delavk v vzgoji in izobraževanju – in tudi znanosti in kulturi – se moramo, če želimo plače izboljšati, angažirati prav vsi, je podčrtal. Poudaril je, da neustrezno vrednotenje dela zaposlenih na vseh ravneh izobraževanja in poslabševanje položaja izobraževanja v družbi, potrjujejo tudi podatki domačih in tujih analiz. Varčevanja v izobraževanju je bilo v času krize preprosto preveč in ni bilo mogoče pričakovati, da bo to ostalo brez posledic v kakovosti. SVIZ je oblast vztrajno opozarjal, da so plače zaposlenih v izobraževanju v primerjavi s plačami primerljivo izobraženih na drugih poklicnih področjih nižje, kar pomembno vpliva tudi na to, da postaja učiteljski poklic neprivlačna izbira za mlade. Med posledicami tega dejstva je ob hkratnem nezaposlovanju zaradi varčevanja tudi staranje učiteljske populacije. Tudi delež BDP za izobraževanje je v Sloveniji s 4,6 % nižji, kot je povprečje v državah OECD (5,2 %) in EU22 (4,8 %), hkrati pa je naša država v obdobju od leta 2010 do leta 2014 zabeležila padec sredstev za izobraževanje, delež sredstev za izobraževanje v celotnih javnih izdatkih pa se je v tem obdobju v Sloveniji zmanjšal najbolj v vseh državah OECD. Slovenija je leta 2014 za javno izobraževanje v skupnih odhodkih iz proračuna namenila 8,7 %, je pa med državami, v katerih financiranje izobraževanja iz proračuna ni bilo stabilno in se je od leta 2005, ko je znašlo 11,5 odstotka, zniževalo. Podatki OECD potrjujejo tudi, da so plače vzgojiteljev in učiteljev v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah v Sloveniji na vseh stopnjah karierne lestvice nižje, kot je povprečje OECD in EU22.
Glavni tajnik SVIZ je poudaril, da posledice za položaj slovenskega izobraževanja nezavidljivih podatkov zaposleni na tem področju pri svojem delu občutijo vsak dan ter da je skrajni čas, da se politika preneha igrati z morda edino primerjalno prednostjo Slovenije pred drugimi državami, ki je – zaradi kakovostne šolske infrastrukture in kakovostno izobraženih učiteljic in učiteljev – dobra izobraženost državljank in državljanov. Ob ponujenem odstopu državne sekretarke na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Andreje Barle Lakota smo v SVIZ v javnem pismu predsedniku vlade še enkrat izpostavili neustrezen odnos vlade do izobraževanja in na dr. Mira Cerarja naslovil pričakovanje, da bo vlada nemudoma spremenila podcenjujoč odnos do izobraževanja, ga takoj umestila med prednostne proračunske naloge ter zagotovila dosledno uveljavitev javno izrečenih zagotovil resorne ministrice o takojšnji odpravi nesprejemljivo nizkega vrednotenja dela učiteljev in ravnateljev.
Na sedežu se SVIZ bo glede na zapisano 30. novembra na izredni seji sestal glavni odbor – najvišji organ sindikata med kongresoma – in odločal o splošni stavki. Če bo izglasovana in bodo opredeljene stavkovne zahteve, se bo začelo glasovanje o stavki, o kateri se bodo izrekali zaposleni v vseh zavodih, kjer je SVIZ organiziran.
Spodaj objavljamo še fotogalerijo s shoda za izboljšanje plač izobraževalk in izobraževalcev v Ljubljani, zapise in utrip z vseh prejšnjih jesenskih shodov pa smo prav tako zabeležili na naši spletni strani www.sviz.si in tudi na našem profilu na Facebooku.
