NE ukinitvi dodatka na delovno aktivnost

Reprezentativne sindikalne centrale so podprle zahtevo za veto DS na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in izrazile pričakovanje, da bo veto tudi potrjen.

Sedem reprezentativnih sindikalnih central – med njimi Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), katere član je tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) – je 5. novembra 2019 v sporočilu za medije izrazilo podporo zahtevi za veto Državnega sveta RS na Zakon o socialnovarstvenih prejemkih.

Sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta, so ob tem poudarile, da se namreč ne strinjajo z odločitvijo poslank in poslancev, ki so konec oktobra letos podprli spremembo omenjenega zakona. Izpostavile so, da je Državni zbor RS odločitev sprejel navkljub opozorilom številnih sindikatov in nevladnih organizacij, ki so opozarjali na dejstvo, da bo sprememba poslabšala socialno-ekonomski položaj nekaterih skupin, ki zdaj prejemajo dodatek za delovno aktivnost – tiste, ki že zdaj živijo na robu ali pod pragom tveganja revščine, ob dolgotrajno brezposelnih pa tudi tiste zaposlene, ki imajo tako nizke plače, da z njimi ne morejo preživeti.

Ponovni preizkus podpore Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih je po prepričanju sindikatov na mestu tudi glede na to, da se je do zakona ob prvem glasovanju o njegovi vsebini opredelilo malo poslancev.

Predstavniki sindikalnih konfederacij so ob podpori zahtevi za veto Državnega sveta RS na Zakon o socialnovarstvenih prejemkih javnost opozorili še, da je bil dodatek za delovno aktivnost uveden prav z namenom – in je v tej funkciji še vedno – spodbujanja in ohranjanja motivacije za delo ter izboljšanja zaposljivosti. Po mnenju sindikatov predstavlja zelo uspešen ukrep pri ponovni vključitvi na trg dela, kljub temu da so se razmere na slednjem spremenile. Kot izjemno problematično sindikalne centrale ocenjujejo tudi obveznost prejemnikov denarne socialne pomoči, ki pod grožnjo znižanja meril za določitev višine minimalnega dohodka za polovico zahteva od brezposelne osebe, da se vključi v program javnih del. Omenjena zahteva je sporna z več vidikov, ob tem je nesistemska, neustrezna in nekonsistentna.

Če se pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev posameznih pravic in koriščenju socialnih transferjev zaznava odklone,  bi bilo mnogo primerneje povečati nadzor nad prejemniki, zaostriti pogoje za prejem dodatka ter okrepiti sodelovanje med institucijami.

Če se pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev posameznih pravic in koriščenju socialnih transferjev, med katerimi je lahko tudi dodatek za delovno aktivnost, zaznava odklone ali obstaja potreba po drugačni kombinaciji ukrepov in socialnih transferjev glede na posamezne ciljne skupine, bi bilo po prepričanju sindikatov iz central mnogo primerneje povečati nadzor nad prejemniki, zaostriti pogoje za prejem dodatka ter okrepiti sodelovanje med institucijami.

V sklepnem delu sporočila so sindikalne centrale poudarile, da izpostavljene spremembe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih načenjajo verodostojnost vladnih strank in so v nasprotju s krepitvijo Slovenije kot socialne države, ki stremi k solidarni in vključujoči družbi. ki se odziva na potrebe ljudi in skrbi za njihovo blagostanje. O tem vprašanju prav tako ni bila opravljena zadostna javna razprava in voden socialni dialog o vlogi in položaju dodatka za delovno aktivnost v celotnem sistemu socialnovarstvenih prejemkov.

 

*Državni svet je 5. 11. 2019 veto na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero želi vlada ukiniti dodatek za delovno aktivnost, nato izglasoval.

*Dodatek za delovno aktivnost, ki se izplačuje delovno aktivnim prejemnikom denarne socialne pomoči, ostaja. Po vetu državnega sveta v Državnem zboru RS namreč 22. 11. 2019 za njegovo ukinitev ni bilo zadostne večine. Za ukinitev bi moralo glasovati 46 poslancev, a jih je bilo za le 39, proti pa 20.