Ne usklajevanju plačnih razredov
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so se v skladu z dogovorom na uvodnem srečanju, ki je potekalo 20. junija 2022, včeraj, 4. julija 2022, sešli na naslednjem krogu pogajanj. Branimir Štrukelj, vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki zastopa več kot 80 odstotkov sindikalno organiziranih javnih uslužbencev in uslužbenk, je že v pogovorih na omenjenem junijskem uvodnem srečanju izpostavil, da se je treba najprej dogovoriti o zvišanju vrednosti plačnih razredov, o pobudi KSJS za višji regres, o zvišanju povračila za prevoz na delo, ki ga je treba razbremeniti obdavčitve, in ustreznem vrednotenju delovnih mest v spodnji tretjini plačne lestvice, ki se »utapljajo« v minimalni plači. Takrat je bilo tudi doseženo strinjanje, da se vladna in sindikalna pogajalska skupina o usklajevanju višine plačnih razredov in višjem regresu začneta pogajati takoj.
A namesto uskladitve vrednosti plačnih razredov je vlada v naslednjem krogu pogajanj s sindikati javnega sektorja, ki je, kot zapisano, potekal 4. julija 2022, za javne uslužbence do 24. plačnega razreda ponudila enkratne draginjske dodatke, tj. dodatnih 325 evrov regresa. Kot je izpostavila vodja vladne pogajalske skupine ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, želi vlada tako pomagati najranljivejšim skupinam, ob zavedanju tega, da se lahko razmere pozneje v jeseni še dodatno spremenijo, pa bi po njenih besedah potem ponovno ukrepala z enkratnimi intervencijami. Vlada je tako odstopila od omenjenega dogovora o takojšnjem pristopu k iskanju rešitev glede usklajevanja plačnih razredov.
Odločitev vlade, da je usklajevanje plačne lestvice torej za zdaj umaknjeno z mize, sta sindikalni pogajalskih skupini pospremili z nezadovoljstvom in ogorčenjem, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, katere del je SVIZ, Irena Ilešič Čujovič pa je ob tem poudarila, da zagotovo živimo v časih, ko nas povišanje cen spremlja na vsakem koraku in da je to nujno nasloviti. Izpostavila je še, da pri manevru vlade ne gre zgolj za kršitev pogajalskega sklepa, ampak za kršitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Zakonska podlaga je po njenih besedah jasna, usklajevanje plačne lestvice je tisto, do česar se je treba opredeliti, navsezadnje je to dolg prejšnjih vlad v zadnjih desetih letih. Vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je dodal, da se na krovni ravni v pogajanjih pogovarjajo o plačilu za delo in ohranjanju realne vrednosti plačnih razredov in ne o draginjskih dodatkih. Prav tako je podčrtal, da je vrednost plačnih razredov nujno uskladiti z inflacijo, morda tudi z delom produktivnosti, ter poudaril, da je bilo to usklajevanje na prvih pogajanjih določeno kot prioriteta, s katero naj bi zaključili do konca letošnjega septembra. Obe sindikalni pogajalski skupini sta na vladne pogajalce naslovili pričakovanje, da bodo pridobili drugačen mandat za pogajanja, sicer ni izključeno zaostrovanje sindikalnih aktivnosti.