Neenakost zaposlenih v kulturi nujno odpraviti
Pred približno enim letom, natančneje 7. julija 2018, je začel veljati spremenjeni Pravilnik o pridobivanju nazivov v dejavnostih kulturne dediščine, s katerim so se, brez da bi bilo pred tem presojeno o njihovi upravičenosti, nujnosti ali primernosti, bistveno zaostrili pogoji za pridobivanje strokovnih nazivov na področju varstva kulturne dediščine. Omenjeni pravilnik je z novo ureditvijo postavil zaposlene na področju varstva kulturne dediščine v bistveno manj ugoden, diskriminatoren položaj v primerjavi z zaposlenimi na področju arhivske in knjižnične dejavnosti. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) že ves čas od uvedbe spremenjenega pravilnika pristojne vztrajno opozarjamo na spornost nove ureditve pridobivanja strokovnih nazivov v dejavnostih varstva kulturne dediščine.
Sindikalna konferenca kulturnih organizacij SVIZ je 21. januarja letos tako med drugim pripravila problemski posvet, na katerem so navzoči kot ključno težavo izpostavili okoliščino, da se pogoji za pridobivanje nazivov istih stopenj drastično razlikujejo glede na posamezne dejavnosti na področju kulture, četudi so delovna mesta zaposlenih, ob sicer isti stopnji izobrazbe le- teh, povsem primerljiva. Kljub temu da so vsi nazivi po plačilu izenačeni, je treba zdaj v različnih dejavnostih v kulturi za pridobitev posameznega naziva doseči različno število točk in temu nameniti različno število let. V skladu s sklepi z dogodka je Sindikalna konferenca kulturnih organizacij SVIZ na Ministrstvo za kulturo naslovila poziv (zaradi vmesne menjave ministra je to storila dvakrat) k ureditvi neenakega položaja zaposlenih na področju varstva kulturne dediščine in ob tem opozorila, da je nujno na tem področju v najkrajšem času poenotiti vse zadevne pravilnike.
V začetku letošnjega aprila je SVIZ organiziral tudi dvodnevni izobraževalni seminar za sindikalne zaupnice in zaupnike, na katerem je kot predstavnica kulturnega ministrstva takrat sodelovala državna sekretarka mag. Petra Culetto. Vodstvo sindikata in sindikalni zaupniki smo jo seznanili s poprej omenjeno in drugo aktualno problematiko, od nje pa prejeli obljubo o sklicu delovnega sestanka na ministrstvu.
Sestanek je sledil v prvih dneh maja, 9. 5. 2019, na njem pa so predstavniki SK kulturnih organizacij in strokovne službe sindikata predstavili vsebinske in strokovne pomisleke, pripombe in predloge, s pomočjo katerih bi ustrezno uredili področje napredovanja v strokovne nazive. Predstavnici ministrstva sta na srečanju podali oceno, da pravilnik ni sporen, in poudarili, da je bil v javni razpravi dva meseca (objavljen na portalu E-demokracija), hkrati pa naj bi ga SVIZ poslali tudi neposredno ter tako sindikatu omogočili, da v postopku sprejemanja pravilnika sodeluje in k le-temu posreduje pripombe. To ne drži, saj SVIZ v omenjene postopke ni bil vključen, zato smo ministrstvo ponovno opozorili, da sindikat spremembam, ki so bile vpeljane, nasprotuje, prav tako pa se nam je uspelo dogovoriti, da bo SVIZ na podlagi že predstavljenih stališč lahko pripravil svoj predlog sprememb omenjenega pravilnika. Državna sekretarka nam je ob tej priložnosti zagotovila, da bodo na ministrstvu naš predlog natančno preučili in zatem znova sklicali sestanek.
Usklajeni predlog sprememb pravilnika o pridobivanju nazivov v dejavnostih kulturne dediščine smo s SVIZ na kulturno ministrstvo poslali 30. maja letos, pred tem pa smo med samo pripravo ugotovili, da je bil novouveljavljeni pravilnik dejansko pripravljen v časovno zelo omejenem času, ob nespoštovanju predpisanih rokov ter brez ustreznega sodelovanja s strokovno, ciljno in splošno javnostjo. Ministrstvo za kulturo namreč predloga pravilnika na spletnem portalu E-demokracija sploh ni objavilo, kar predstavlja resno kršitev zavez iz Resolucije o normativni dejavnosti, ki priporoča minimalni rok za objavo predlogov predpisov od 30–60 dni, hkrati pa zanika trditve predstavnikov Ministrstva za kulturo, ki so jih ti, kot omenjeno, podali na sestanku v začetku letošnjega maja. Zainteresirana in ciljna javnost tako s predlogom sprememb nista bili pravočasno seznanjeni in jima ni bil zagotovljen razumen čas za sodelovanje v javni razpravi (pregled predloga, priprava komentarjev, pripomb in mnenj ipd.). To je v neskladju z načelom odprtosti in pravočasnosti, ki ju je treba upoštevati pri pripravi predpisov. Velja namreč, da je priprava oziroma sprejemanje predpisov poglavitna naloga državne uprave, torej ministrstev, in torej v tem delu ministrstvo za kulturo svoje obveznosti ni opravilo.
Na sestanku smo bili uspešni z zahtevo, da bo SVIZ-ov predlog sprememb Pravilnika o pridobivanju nazivov v dejavnostih kulturne dediščine pregledala strokovna komisija za nazive na področju varstva kulturne dediščine MK na svoji septembrski seji.
Sestanek na kulturnem ministrstvu, ki so ga predstavniki le-tega napovedali na majskem srečanju, je bil izpeljan 10. julija letos, na njem pa smo z državno sekretarko in strokovno sodelavko ministrstva, ki skrbi za organizacijo in izvedbo strokovnih izpitov ter podeljevanje strokovnih nazivov zaposlenim na področju varstva kulturne dediščine, preučili SVIZ-ov predlog sprememb pravilnika. Ministrstvo je na tem sestanku tudi potrdilo resničnost naših navedb, da SVIZ formalno ni bil seznanjen s predlogom pravilnika in da tako nismo imeli možnosti v ustreznih rokih podati mnenja k le-temu. Tega, zakaj SVIZ ni bil uradno vključen v predpisane postopke, niso znali pojasniti. Na sestanku smo bili uspešni z zahtevo, da bo SVIZ-ov predlog sprememb Pravilnika o pridobivanju nazivov v dejavnostih kulturne dediščine pregledala strokovna komisija za nazive na področju varstva kulturne dediščine MK na svoji septembrski seji. Hkrati smo prejeli tudi zavezo, da bo ministrstvo za vse tri pravilnike – tj. pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine, arhivske dejavnosti in knjižnične dejavnosti –, ki so bili prenovljeni v roku zadnjih treh let (Pravilnik o strokovnih izpitih in pridobivanju strokovnih nazivov na področju varstva arhivskega gradiva je začel veljati 15. 7. 2017, Pravilnik o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti pa 21. 10. 2016), opravilo primerjalno analizo in nam jo posredovalo do jeseni. Obenem bo takšno analizo opravila tudi Sindikalna konferenca kulturnih organizacij SVIZ in jo skupaj s svojim predlogom sprememb Meril za ocenjevanje strokovnega dela v muzejski, konservatorski in konservatorsko-restavratorski dejavnosti posredovala na ministrstvo.
Pri vseh ukrepih, ki zmanjšujejo pravice ali posameznike postavljajo v očitno neenak položaj, je treba nujno primarno preučiti opravičljivost le-teh in opraviti presojo, ali so objektivno utemeljeni in sorazmerni. V nasprotnem primeru takšni ukrepi niso dopustni.
Ob primeru Pravilnika o pridobivanju nazivov v dejavnostih kulturne dediščine v SVIZ pristojne opozarjamo na nesprejemljivost sprejemanja sprememb zakonskih ali podzakonskih predpisov brez vključevanja socialnih partnerjev. Prepričani smo, da je nujno pri vseh ukrepih, ki zmanjšujejo pravice ali posameznike postavljajo v očitno neenak položaj, treba primarno preučiti opravičljivost le-teh in opraviti presojo, ali so objektivno utemeljeni in sorazmerni. V nasprotnem primeru takšni ukrepi niso dopustni. Skrb in odgovornost za primerno raven kakovosti pravnih predpisov bi morala biti sestavni del prizadevanj za uspešno delovanje in ohranjanje pravne države. Predpisi brez sistematičnega nadzora, poglobljene analize, točno določenih ciljev, presoje upravičenosti in nujnosti ter vključevanja javnosti, ne morejo v celoti in učinkovito uveljaviti novih ustreznih družbenih razmerij, kar pa naj bi bil cilj posameznega predpisa.