Nekaj statističnih podatkov o pravkar končanem šolskem letu

Statistični urad Republike Slovenije je danes na svoji spletni strani objavil številne podatke o udeležencih predšolske vzgoje ter izobraževanja v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2016/17. Njihovo objavo, ki jo skupaj z nekaterimi grafičnimi prikazi lahko najdete na njihovi spletni strani, objavljamo v nadaljevanju tudi mi.

(vir: www.stat.si, Tudi v šolskem letu 2016/17 osnovnošolcev več, srednješolcev pa manj kot pretekla leta, 30. avgust 2017)

V šolskem letu, ki se izteka, je vrtce obiskovalo 86.000 otrok, šolo pa 177.000 učencev in 74.000 dijakov. 23.500 izmed njih je poleg šole hodilo tudi v glasbeno šolo.

V osnovno šolo že nekaj let vstopajo številčnejše generacije otrok kot pred leti, številčno manjše generacije, rojene pred 10 do 15 leti, pa odhajajo v srednje šole. Število osnovnošolcev se zato že nekaj let zvišuje, srednješolcev pa je z vsakim letom manj, enako tudi študentov terciarnega izobraževanja. Število otrok v vrtcih se še vedno zvišuje, čeprav je v zadnjih treh letih število rojenih počasi začelo upadati, in to predvsem zaradi večjega deleža otrok, ki jih starši vpišejo v vrtec. 

 
Predšolska vzgoja

• V začetku leta 2016/17 je bilo v vrtce vključenih 86.284 otrok, to je 78,7 % vseh otrok v starosti 1–5 let. V zadnjem desetletju se je število otrok v vrtcih povečalo skoraj za polovico: z 58.127 otrok v letu 2006/07 na 86.284 otrok v letu 2016/17. Predšolsko vzgojo je izvajalo 944 vrtcev in njihovih enot, 852 javnih in 92 zasebnih. Velika večina (95,2 %) otrok je obiskovalo javne vrtce.

• Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, predvideva, da naj bi bilo v predšolsko izobraževanje vključenih 95 % otrok, starih 4 in 5 let. Slovenija tega cilja še ni dosegla, a se mu vztrajno bliža. V šolskem letu 2016/17 je vrtec obiskovalo 92 % te populacije, kar je deset odstotnih točk več kot pred desetimi leti. Tudi vključenost najmlajših (starih 1 do 3 leta) se povečuje in je dosegla 69 % v letu 2016/17 (v letu 2006/07 je bila v vrtec vključena polovica eno-, dvo- in triletnikov).


Osnovnošolsko izobraževanje

• V začetku šolskega leta 2016/17 je bilo v redne in prilagojene osnovnošolske programe vključenih 176.898 otrok, skoraj 5.000 več kot v preteklem letu. Tako se nadaljuje trend večanja osnovnošolske populacije, ki ga beležimo vse od šolskega leta 2010/11, ko je bilo osnovnošolcev najmanj v samostojni Sloveniji (161.046). Manj številčne generacije, rojene pred 15 leti, počasi zapuščajo osnovnošolske klopi, v šole pa prihajajo številčnejše generacije otrok. Generacija letošnjih prvošolcev (22.276 učencev) je tako za četrtino večja od generacije devetošolcev (17.475 učencev).

• V osnovno šolo v Sloveniji vstopajo otroci pri šestih letih. Vse opaznejši pa je trend odloženega vpisa v šolo. Pred petimi leti je bilo med prvošolci 5.4 % sedemletnikov, torej otrok, ki so zaradi različnih razlogov šolanje pričeli eno leto kasneje kot vrstniki. V šolskem letu 2016/17 pa je bilo sedemletnikov med prvošolci 8,2 %.

• Osnovnošolske programe je izvajalo 772 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največja šola v Sloveniji je imela 1.033 učencev, največjo podružnico je obiskovalo 333 otrok, najmanjšo pa trije otroci. V povprečju je bilo na samostojnih in matičnih osnovnih šolah 347 učencev, v podružnicah pa 53.

• V osnovnošolskem rednem programu je bilo v oddelkih povprečno 18,8 učenca. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo povprečno 20,5, v oddelkih na podružničnih šolah pa povprečno 10,6. Posamezne regije so se po vrednosti tega kazalnika razlikovale od slovenskega povprečja: povprečno najnižje število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v koroški (16,2), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21,2).

• Razred je ponavljalo 1.516 učencev (0,9 % vseh učencev). Izmed njih jih je največ ponavljalo 6. razred (300), sledila sta osmi in sedmi razred. Najmanj učencev je ponavljalo deveti razred (30).

• V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 11.598 otrok s posebnimi potrebami. Večina (88,5 %) je bila vključena v redne programe s prilagojenim programom, ki se izvaja z dodatno strokovno pomočjo in so predstavljali 5,9 % vseh učencev v rednih osnovnošolskih programih.

• V šolskem letu 2015/16 je osnovno šolo uspešno končalo 17.331 učencev, od tega 239 po prilagojenem programu. 


Glasbeno in plesno izobraževanje

• V šolskem letu 2016/17 je bilo v osnovno glasbeno in plesno izobraževanje vključenih 23.506 otrok in mladih, od tega 2.949 v 'pripravljalne' programe (predšolska glasbena vzgoja ter glasbena in plesna pripravnica), 1.480 se jih je učilo ples, 19.077 pa igranja inštrumentov ali petja.

• Velika večina vključenih v glasbene šole je sicer osnovnošolcev. V programe glasbenega in plesnega izobraževanja je bilo vključenih 12 % osnovnošolcev. Prvošolci so večinoma obiskovali glasbeno ali plesno pripravnico, višji razredi pa pouk posameznih instrumentov, petja ali plesa. Nekaj več kot 500 otrok je bilo v glasbeno šolo vključenih že v vrtcu, 850 udeležencev glasbenega in plesnega izobraževanja pa je sicer bilo srednješolcev.

• Med vsemi inštrumenti je bil najbolj priljubljen klavir, ki se ga je učila igrati četrtina vseh učencev v programu glasba. Sledili so kitara in violina ter flavta in harmonika.

• Izbira glasbenega in plesnega programa je v precejšnji meri odvisna od spola učencev. Fantje so se v veliki večini učili igrati klavir, kitaro in violino, priljubljena pa je tudi harmonika, dekleta pa so poleg klavirja najbolj zanimali violina, flavta in balet. Izrazito 'moški' instrumenti so tolkala in trobila, večina učencev so namreč bili fantje. Ženske pa so prevladovale pri pouku petja in godal.


Srednješolsko izobraževanje

• V srednješolsko izobraževanje, ki ga je izvajalo 145 javnih srednjih šol z enotami, 6 zasebnih zavodov ter 5 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami, je bilo v letu 2016/17 vključenih 74.021 dijakov. Trend upadanja števila dijakov se še vedno nadaljuje, saj osnovno šolo zaključujejo vse manjše generacije mladih. Pričakujemo, da se bo to nadaljevalo še dve ali tri šolska leta, potem pa bodo generacije 15-letnikov vse večje.

• Med skoraj 20.000 dijaki prvih letnikov je bilo 17.000 tistih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Drugi so bodisi ponavljali prvi letnik bodisi so zamenjali program.

• V srednješolsko izobraževanje je bilo vključenih 91,4 % mladih med 15. in 18. letom starosti, oziroma 95,2 %, če upoštevamo tudi vključene v srednješolsko izobraževanje za odrasle.

• V srednje splošno izobraževanje je bilo vpisanih 35,6 % dijakov, med njimi je bilo 60 % deklet. 46,4 % dijakov je bilo vključenih v srednje tehniško in strokovno izobraževanje, med njimi je bilo deklet 46 %. V nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju pa je bilo 18 % dijakov, 30 % je bilo deklet.


• V zadnjih letih je opaziti povečevanje zanimanja za poklicne in strokovne programe. V primerjavi z letom 2010/11 se je delež dijakov v teh programih povečal za 5 odstotnih točk, na drugi strani se je zmanjšal delež vključenih v gimnazije.

• Fantje se v precej večji meri vključujejo v poklicno in strokovno izobraževanje kot dekleta. Skoraj tri četrtine (73 %) vseh dijakov (fantov) je izbralo te programe, najbolj zanimivi zanje sta bili področji tehnike (33 % vseh dijakov) in računalništva (8 %). Dekleta se v manjši meri odločajo za poklicne in strokovne programe (55 % dijakinj), najpogosteje pa izberejo programe s področja zdravstva (12 % vseh dijakinj), osebnih storitev (11 %) in poslovnih ved (10 %).

• V šolskem letu 2015/16 je srednješolsko izobrazbo zaključilo 17.642 dijakov. 6.451 dijakov (37 %) je pridobilo srednjo splošno izobrazbo. Srednjo strokovno izobrazbo je pridobilo 7.485 dijakov (42 %), srednjo poklicno 3.346 (19 %) in nižjo poklicno 360 (2 %). Ker se število srednješolcev vsako leto zmanjšuje, je vsako leto nižje tudi število tistih, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo. Od leta 2008/09, ko je izobraževanje zaključilo 21.000 dijakov, se je njihovo število zmanjšalo za 16 %.


Izobraževanje odraslih

• V šolskem letu 2015/16 se je 1.107 posameznikov izobraževalo v programu osnovne šole za odrasle. Dve tretjini vseh udeležencev so bili moški, katerih polovica je bila mlajših od 20 let.

• Srednješolske programe za odrasle pa je v šolskem letu 2015/16 obiskovalo 20.580 oseb, med njimi pa je bilo več žensk (52 %). Udeleženci so bili večinoma mlajši od 26 let (85 % udeležencev). Manj kot 5 % vseh udeležencev je želelo pridobiti srednjo splošno izobrazbo. 63 % vseh udeležencev je bilo vključenih v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje in 32 % v nižje in srednje poklicno. Največ vključenih se je izobraževalo na področju poslovnih in upravnih ved.