Nespoštovanje znižanega normativa za svetovalne delavce v vrtcih
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) smo skupaj z Društvom šolskih svetovalnih delavcev Slovenije 6. februarja 2025 pripravili novinarsko konferenco, na kateri smo predstavili problematiko znižanega normativa za svetovalne delavce v vrtcih. Pred dnevi smo namreč v dopisu ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Vinka Logaja, kot že nekajkrat pred tem, ponovno seznanili z več mesecem trajajočim nespoštovanjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje v delu, ki ureja znižanje normativa za svetovalne delavce v vrtcih. Pravilnik namreč še vedno kršijo številne občine po Sloveniji.
Marjana Kolar, predsednica glavnega odbora in predsednica Sindikalne konference predšolske vzgoje, sicer pa vzgojiteljica v Vrtcih Občine Moravske Toplice je v uvodu v novinarsko konferenco spregovorila o pomenu svetovalnega dela v slovenskih javnih vrtcih in šolah ter naštela številne zahtevne naloge svetovalnih delavk in delavcev, ki sodelujejo pri najobčutljivejših vprašanjih otrok in njihovih družin. Poudarila je, da je v današnji družbi vloga svetovalnega dela v vzgoji in izobraževanju nadvse pomembna, ministrstvo pa je dolžno poskrbeti za spoštovanje določil omenjenega pravilnika.
Sviz in Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije sta skupaj s strokovnimi delavci v vrtcih septembra 2024 ugotovila, da med vrtci in občinami po Sloveniji prihaja do velikih razlik pri spoštovanju in upoštevanju ugodnejših normativov za svetovalne delavce, ki jih določa Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje v 2. členu, njihovo uveljavitev pa v 13. členu. Že takrat smo ugotovili, da so nekatere občine ravnale v skladu s pravilnikom in vrtcem omogočile sistemizacijo in zaposlitev večjega obsega svetovalnih delavk, velik delež občin pa ne. Marjana Kolar je ponovno poudarila, da so normativi bistvenega pomena za zagotavljanje ne zgolj enakih pogojev dela, temveč predvsem za zagotavljanje enakih možnosti vsem otrokom, njihovim staršem ter za izvajanje kakovostne zgodnje obravnave. Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje smo zato iz Sviza in Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije 4. septembra 2024 posredovali poziv, naj poskrbi za spoštovanje pravilnika v vseh vrtcih. Hkrati smo posredovali tudi posnetek stanja, kot so ga takrat lahko pripravili sami svetovalni delavci. Ker je bilo glede na ugotovitve očitno, da gre za nespoštovanje predpisa in s tem nespoštovanje načel pravne države s strani nekaterih občin, smo k ukrepanju pozvali tudi Ministrstvo za javno upravo, ki sicer skrbi nad zakonitostjo dela organov samoupravnih lokalnih skupnosti. Slednje nam je odgovorilo, da si želi, da bi vse občine ravnale v skladu s pravilnikom, da je področje predšolske vzgoje urejeno enovito in da občine nikakor nimajo diskrecijske pravice odločati o tem, da dela programa ne bodo financirale ali izvajale ter da so občinska vodstva zavezana k spoštovanju načel zakonitosti in upoštevanju določil pravilnika. A so poudarili, da nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsak na svojem področju, ter da je zato za »nadzor nad spoštovanjem pravilnika pristojno Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje«. Marjana Kolar je v skladu z zapisanim ponovno izrazila pričakovanje, da bo resorno ministrstvo nemudoma ukrepalo in zagotovilo dosledno spoštovanje veljavnih predpisov.
Tina Rezar, predsednica Sekcije svetovalnih delavk in delavcev, sicer pa kot svetovalna delavka zaposlena v Dijaškem domu Vič, je povedala, da v svoji funkciji vsakodnevno prejema klice, dopise, sporočila, prošnje in opozorila o nespoštovanju normativov in s tem tudi pogojev, ki morajo biti zagotovljeni za učinkovito in kakovostno svetovalno delo v predšolski vzgoji. Poudarila je, da so posamezne občine upoštevale Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 82/2023, z dne 28. 7. 2023) in da so bili v skladu z 2. členom le-tega zaposleni novi svetovalni delavci oziroma povečan delež svetovalnega delavca v vrtcu, velik delež občin pa tega ni storil. V novo vrtčevsko leto – pravilnik bi namreč moral biti uveljavljen 1. 9. 2024 – smo po besedah predstavnice Sviza tako vstopili z neenakimi pogoji za svetovalne delavce, vrtci pa posledično tudi z neenakimi pogoji za zagotavljanje zgodnje obravnave otrok in družin. Navedeno potrjujejo tudi podatki, ki so bili zbrani v praksi.
S pomočjo raziskave aktualnega stanja normativov za svetovalne delavce smo septembra lani, kot je navedla Tina Rezar, prišli do podatkov, da od skupno 76 občin, normativ upošteva le 38 občin, kar predstavlja 50 % vseh obravnavanih občin. Takrat so v 20 občinah dogovori glede upoštevanja normativov še potekali, preostalih 18 občin pa znižanega normativa ni upoštevala in tudi ni vodila pogovorov o njenem upoštevanju. Podrobneje razčlenjeni podatki so takrat pokazali, da mestne občine v večini primerov ne spoštujejo znižanega normativa ali pa so bili dogovori o njegovi implementaciji še v teku. Le peščica mestnih občin (npr. Kranj, Nova Gorica) že upošteva normativ, medtem ko mestne občine, kot so Maribor, Celje, Velenje in Koper, bodisi ne upoštevajo normativa bodisi so še v procesu dogovarjanja. Nasprotno je bilo opaziti večjo pripravljenost za upoštevanje znižanega normativa v mnogih manjših občinah – denimo Dobrna, Majšperk, Tolmin, Ilirska Bistrica, Brda in druge že upoštevajo nov normativ, kar nakazuje na bolj prilagodljivo in proaktivno pristopanje k izvajanju predpisov, je povedala predsednica Svizove Sekcije svetovalnih delavk in delavcev. To razhajanje med mestnimi in nemestnimi občinami lahko po presoji Sviza vodi do neenakih pogojev dostopnosti svetovalnih storitev v predšolskem obdobju. Posledično to vpliva na kakovost zgodnje obravnave otrok in na enakost pri dostopu do tovrstnih storitev, kar je v nasprotju z načeli enakih možnosti za vse otroke, ne glede na kraj bivanja. Jasno se kaže potreba po enotnem pristopu k implementaciji normativa, da bi se izognili regionalnim razlikam in zagotovili enake pogoje dela za svetovalne delavce ter enake možnosti za vse otroke.
Tina Rezar je navzoče na novinarski konferenci seznanila še, da so zaposleni med svetovalnimi delavci v vrtcih – četudi bi bilo utemeljeno pričakovati, da bo to glede na opozorila opravilo resorno ministrstvo – ob koncu lanskega koledarskega leta ponovno sami podrobneje preverjali stanje v praksi. Podatke so pridobili v 211 zavodih, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je normativ trenutno spoštovan in realiziran v le 106 zavodih (le v manjšem delu so še potekala usklajevanja z občino, v vseh preostalih pa se normativ ne upošteva). Predstavnica Sviza je kot bistveno izpostavila, da normativa ne upoštevajo skoraj vse večje mestne občine, kjer imajo vrtci tudi največ oddelkov. To pomeni, da velika večina predšolskih otrok v Sloveniji ni deležna ustrezne obravnave oziroma spremljanj. Iz podatkov je celo razbrati, da veliko vrtcev pri osnovni šoli ne spoštuje minimalnega deleža za sistematizacijo (ki je za te primere izrecno določen), v nekaj zavodih pa naj ne bi bil spoštovan celo normativ, ki je veljal pred spremembo pravilnika.
V sklepnem delu svojega prispevka je Tina Rezar še enkrat poudarila, da so svetovalni delavci v vrtcih ključni za zagotavljanje kakovostnega in celostnega razvoja otrok, vendar pa brez ustreznih normativov in podpore njihovo delo ne more biti učinkovito. Ponovila je poziv Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, naj takoj izvede konkretne ukrepe za spoštovanje pravilnika oziroma znižanega normativa za svetovalne delavce in tako zagotovi pogoje za zagotavljanje enakih možnosti vsem otrokom, njihovim staršem ter pogoje za izvajanje kakovostne zgodnje obravnave. Upoštevanje teh normativov namreč ni le vprašanje izboljšanja pogojev za delavce, je poudarila, ampak predvsem vprašanje zagotavljanja boljše prihodnosti za otroke, ki so v naših vrtcih.
Predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Doroteja Perše je zbranim tudi na podlagi svojih izkušenj, saj je bila v predšolski vzgoji zaposlena več kot devet let, pojasnila, zakaj je uveljavitev ugodnejših normativov za svetovalne delavke v vrtcih nujna. Spregovorila je o pomenu svetovalne službe in njenega doprinosa za kakovostno izvajanje predšolske vzgoje, in sicer tudi z vidika povečevanja števila otrok s posebnimi potrebami, pa tudi otrok z rizičnimi dejavniki. Zaradi hitrega tehnološkega napredka, globalizacije in drugih družbenih sprememb se po njenih besedah spreminjajo tudi potrebe otrok in družin, ob tem pa tudi način, oblika in količina pomoči in podpore, ki jo otroci in družine potrebujejo s strani svetovalnih delavk. Povedano je podkrepila z navedbami iz raziskave Reforma predšolske vzgoje v vrtcu? Da, v smeri večje pravičnosti in višje kakovosti za vse malčke in otroke, ki so jo opravile dr. Marjanovič Umek in sodelavke iz leta 2023.
Reforma predšolske vzgoje v vrtcu? Da, v smeri večje pravičnosti in višje kakovosti za vse malčke in otroke (dr. Marjanovič Umek s sodel., 2023): »Naraščanje deleža otrok s PP, vključenih v vrtec, po eni strani kaže na vse večjo pravičnost predšolske vzgoje, po drugi strani pa prinaša velik izziv zaposlenim v vrtcih ter zahteva nove sistemske rešitve na tem področju. Podobno kot velja za strokovne delavce in delavke, tudi svetovalne delavke opozarjajo na previsok normativ, ki določa število otrok na eno svetovalno delavko, saj jim ne omogoča, da bi otroke, ki potrebujejo njihovo pomoč, pravočasno in ustrezno obravnavale, prav tako pa tudi ne preventivnega dela, ki je ena ključnih nalog svetovalne službe v vrtcih in je hkrati tudi najučinkovitejše za preprečevanje nastanka kasnejših težav.«
Doroteja Perše je dodala, da so svetovalne delavke vse bolj obremenjene in da se z neupoštevanjem novih normativov zmanjša tudi zagotavljanje kakovostne zgodnje obravnave otrok, in sicer prav v obdobju pred vstopom v šolo, ko poteka najbolj intenziven proces zgodnje obravnave. Svetovalna delavka je namreč vključena v vse faze zgodnje obravnave za vsakega posameznega otroka. To pomeni, da z opazovanjem spremlja razvoj otroka, sodeluje z vzgojiteljico pri primernih in učinkovitih vzgojnih in učnih procesih, pomaga in vselej prepogosto vodi starše skozi vse zahtevne procese pridobivanja pomoči, sodeluje z zunanjimi institucijami, je vodja strokovnih skupin, ureja dokumentacijo in še veliko več. Njeno delo pa ni omejeno le na otroke s posebnimi potrebami in tiste z rizičnimi dejavniki, je poudarila, temveč se aktivno deluje tudi na področju socialne vključenosti otrok in družin priseljencev, svetuje tuje govorečim družinam, nudi podporo vzgojiteljicam ob zahtevnih primerih, svetuje vodstvu pri načrtovanju, pripravlja strokovne aktive, predavanja in tako naprej. Poleg tega svetovalna delavka sodeluje v postopkih ob razvezah staršev, je vodja strokovnega tima vrtca v primeru s suma na nasilje nad otroki oziroma v družini ter sodeluje z zunanjimi multidisciplinarnimi timi. Svetovalna delavka v vrtcu je ključni člen pri obravnavi otrok s čustveno-vedenjskimi težavami, saj z uspešnim svetovanjem in usmerjanjem staršev ter vključevanjem zunanjih služb pomembno prispeva k razvoju otrok. Delo svetovalne delavke je izjemno kompleksno, zahteva veliko fleksibilnosti, sposobnost opravljanja več nalog hkrati ter je čustveno in mentalno izčrpavajoče.
Doroteja Perše je na novinarski konferenci prenesla sporočilo svetovalnih delavk iz vrtcev, da je konkretnih razlogov za kadrovsko povečanje veliko in da zato ne pristajajo na prelaganje odgovornosti financiranja med ministrstvom in občinami – zahtevajo dostojne pogoje za delo, da lahko uresničujejo svoje poslanstvo. V imenu Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije je ponovila poziv ministrstvu, naj začne takoj izvajati konkretne ukrepe za spoštovanje Pravilnika ter s tem zagotovi pravičnejšo predšolsko vzgojo, omogoči enake možnosti za vse otroke, njihove starše, pogoje za kakovostno zgodnjo obravnavo in nenazadnje zagotovi ustrezne delovne pogoje za svetovalne delavke v vrtcih.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je zbranim novinarkam in novinarjem o obravnavani problematiki najprej spregovoril v luči aktualne raziskave izobraževalnega omrežja Eurydice o predšolski vzgoji v Evropi. Poudaril je, da ta kaže, da je Slovenija ob zgolj še šestih drugih državah v Evropi izpostavljena kot država z visokokakovostno predšolsko vzgojo, pri čemer h kakovosti bistveno prispevajo prav zaposleni v naših javnih vrtcih. V povezavi z nespoštovanjem normativov za svetovalne delavce v vrtcih je izrazil skrajno ogorčenje nad nedopustno samovoljo občin na tem področju in obenem nad nesprejemljivim neukrepanjem Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstva za javno upravo. Sviz bo, kot je še dodal glavni tajnik, vztrajal, da se določbe pravilnika v delu, ki ureja znižanje normativa za svetovalne delavce, začnejo spoštovati v vseh vrtcih v Sloveniji.
V sklepnem delu so sodelujoči na novinarski konferenci odgovorili še na nekaj vprašanj predstavnic in predstavnikov medijev o normativih in Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter v okviru slednjega o predlogu Sviza, da se za področje z zakonom zagotovi najnižji delež BDP. Glavni tajnik je potrdil, da je zdajšnja pri tem naredila pomemben korak, ki ga prejšnje niso zmogle. Spregovoril je še o drugih stališčih Sviza glede predloga sprememb Zofvi. Za več povabljeni, da si ogledate videoposnetek v nadaljevanju.