Nezadostno financiranje ogroža nordijske izobraževalne sisteme

Kljub slovesu močnih, odpornih in kakovostnih javnih izobraževalnih sistemov se države na severu Evrope soočajo s povečevanjem neenakosti, pomanjkanjem učiteljev in postopno privatizacijo. Ker vlade financiranje prenašajo na občine, so šole prisiljene tekmovati za sredstva z drugimi javnimi službami. Posledica je, da razvitejša, bogatejša območja lahko vzdržujejo večje oziroma zadostne naložbe v javno šolstvo, medtem ko druga pri tem zaostajajo.

Nordijski učiteljski svet (NLS), ki združuje Dansko, Finsko, Ferske otoke, Islandijo, Norveško in Švedsko, je nedavno objavil zaskrbljujoče poročilo o financiranju izobraževanja. To razkriva vse večje neenakosti v regiji. Lokalne vlade so soočene z nezadostno državno podporo oziroma financiranjem, zato težje zagotavljajo kakovostno javno izobraževanje za vse.

Generalni sekretar Izobraževalne internacionale (Education International) David Edwards je v svojem komentarju ugotovitev in trendov opozoril, da je ta kriza le del širšega svetovnega vzorca: »Celo v nordijskih državah, ki so doslej veljale za močne javne izobraževalne sisteme, smo priča škodljivim učinkom nezadostnega financiranja. Če se nekatere najbogatejše države na svetu ne zavežejo, da bodo v celoti in ustrezno financirale javno šolstvo, kakšno sporočilo je to za preostale države?«

»Medtem ko kampanja Izobraževalne internacionale, ki poziva k večjemu javnemu vlaganju v vzgojo in izobraževanje, po svetu dobiva zagon, se sindikati člani Izobraževalne internacionale v nordijski regiji mobilizirajo in od svojih vlad zahtevajo odgovornost za ustrezno financiranje javnega izobraževanja. Izobraževanje je javna dobrina in temelj demokracije - financirati ga je treba iz javnih sredstev, izvajati ga je treba javno in nikoli ga ne smemo obravnavati kot nepomemben varčevalni ukrep.« je izpostavil David Edwards.

Nezadostno financiranje, neenakosti in vse večja nevarnost privatizacije

V celotni regiji se občine borijo za ohranitev javnega izobraževanja, saj nacionalne vlade finančno odgovornost prenašajo na lokalne oblasti. Na Finskem, denimo, se je državno financiranje v desetih letih znižalo z 31 na 22 odstotkov in danes občine upravljajo 97 odstotkov osnovnih in nižjih srednjih šol.

Na Švedskem so za financiranje šol v celoti odgovorne lokalne oblasti. Bogatejše občine tako lahko vlagajo v boljše prostore in opremo, manjše razrede in dodatno podporo učencem, medtem ko imajo občine z nižjimi davčnimi prihodki težave že zgolj s pokrivanjem osnovnih operativnih stroškov. Decentralizirano financiranje je zato privedlo do velikih neenakosti, kar je težava, ki jo opažajo tudi na Norveškem, kjer so občinski proračuni za izobraževanje v veliki meri odvisni od lokalnih davkov. Tam se lahko sredstva na učenca med občinami razlikujejo tudi za 17.000 evrov, kar seveda močno poglablja regionalne razlike na področju izobraževanja.

Hkrati demografske spremembe dodatno obremenjujejo javne proračune. Zaradi staranja prebivalstva in upadanja rodnosti vlade več sredstev namenjajo zdravstvenemu varstvu in pokojninam, medtem ko izobraževanje ostaja podfinancirano. Do leta 2030 naj bi se število delovno sposobnega prebivalstva v nordijskih državah občutno zmanjšalo, kar bo zmanjšalo davčne prihodke in občinam še dodatno otežilo financiranje javnega izobraževanja.

Opisane izzive pa dodatno stopnjuje še privatizacija, ki se počasi 'plazi' v nordijske izobraževalne sisteme. Čeprav javno izobraževanje ostaja temelj, so državne subvencije zasebnim šolam zelo razširjene. V nekaterih primerih se dogaja celo, da se javna sredstva prelivajo v izobraževanje, temelječem na dobičku. V tem pogledu še posebej izstopa Švedska, kjer je zasebnim ponudnikom izobraževanja omogočeno ustvarjati dobiček neposredno iz državnih sredstev, kar ogroža pravičnost in preusmerja sredstva iz javnih šol.

Poziv vladam, naj ustrezno financirajo izobraževanje

Ob vseh teh težavah oz. negativnih trendih pa javne izobraževalne sisteme v nordijskih državah dodatno destabilizira še pomanjkanje učiteljev, saj nezadostno javno vlaganje v plače, usposabljanje in stabilnost zaposlitve odvrača mlade od odločanja za učiteljski poklic ter vztrajanje izkušenih in kakovostnih učiteljev v njem. Povečuje se število odpovedi, v nekaterih nordijskih državah pa v prvih petih letih svoj poklic zapusti tudi do 50 odstotkov na novo usposobljenih učiteljev. Brez nujnih ukrepov bo v razredih še naprej primanjkovalo učiteljev, delovne obremenitve se bodo povečevale, kakovost javnega izobraževanja pa se bo poslabšala.

Skladno z vsem opisanim so učiteljski sindikati v svojem poročilu izpostavili naslednja priporočila in jih naslovili na svoje vlade:

Povečanje javnih naložb v izobraževanje: Vlade morajo javnim šolam nameniti večji delež državnih sredstev in poskrbeti, da občine ne bodo prepuščene pokrivanju primanjkljajev.

Strožji nacionalni predpisi: Jasni in izvršljivi zakoni morajo zagotavljati enake možnosti za izobraževanje ne glede na občino ali regijo.

Konec komercializacije izobraževanja: Javna sredstva morajo ostati v javnem izobraževanju in treba je preprečiti, da bi se zasebni ponudniki okoriščali na račun učencev in učiteljev.

Pravične plače in boljši delovni pogoji: Konkurenčne plače, manjše delovne obremenitve in boljša varnost zaposlitve so ključnega pomena za odpravo pomanjkanja učiteljev in zadržanje obstoječih v poklicu.

Pravični modeli financiranja: Nacionalne vlade morajo razviti pravičnejše mehanizme financiranja in tako zagotoviti, da vse šole, ne glede na to, kje se nahajajo, prejmejo potrebna sredstva.