Nezadovoljni z marginaliziranim položajem
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) v sklopu kampanje »Zakaj je izobraževalno delo vredno manj?« z novembrskimi shodi po območnih odborih sindikata odločno nadaljujemo boj za izboljšanje plač učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki so dokazano plačani slabše kot zaposleni z isto stopnjo izobrazbe v drugih primerljivih poklicih.
Včeraj, 22. novembra 2017, smo bili v Mariboru, kjer je približno 220 sindikalnih zaupnic in zaupnikov ter drugih naših članic in članov napolnilo konferenčno dvorano hotela City. Na začetku jih je nagovoril predsednik Območnega odbora SVIZ Podravje Boris Radosavljevič, ki je izpostavil nezavidljive in težke razmere, v katerih so učitelji in učiteljice po vsej državi. Njegovo predstavitev je z orisom razlik v plačah v javnem sektorju dopolnil glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj. Izpostavil je, danimo, da je, medtem, ko ima državni uradnik z univerzitetno izobrazbo v povprečju 2.287 evrov bruto mesečne plače, povprečna plača univerzitetno izobraženega izobraževalca ali izobraževalke le 1.780 evrov bruto.
»Zakaj je izobraževanje pristalo na dnu,« se je retorično vprašal glavni tajnik in poudaril, da se je delež državnega proračuna, namenjenega izobraževanju, v minulem desetletju občutno znižal. Varčevalo se je povsod, od jutranjega varstva pa do podaljšanega bivanja. Medtem ko so razvite evropske države delež proračuna za izobraževanje med krizo ohranjale, je Slovenija v družbi vzhodnoevropskih držav in ta delež zelo zmanjšala v prepričanju, da varčevanje v izobraževanju, znanosti in kulturi ne bo imelo negativnega učinka na položaj državljank in državljanov. »To je strateška zmota, ki jo je prakticirala tudi naša država,« je bil oster glavni tajnik. Ob tem je poudaril, da smo v SVIZ leta 2015 s peticijo za ohranitev kakovostnega javnega izobraževanja in odličnosti raziskovalnega dela zbrali več kot 39.000 podpisov, a se predsedniku vlade dr. Miru Cerarju ni zdelo vredno na to niti odgovoriti. »V naši državi je prišlo do pomembnega strateškega premika v pristopu političnega razreda – izobraževanje, znanost in kultura niso več teme, ki bi zasedale javni prostor razprave.«
A ob tem po besedah glavnega tajnika SVIZ Slovenija nima veliko primerjalnih prednosti pred drugimi državami: »Ena je, zaradi kakovostne šolske infrastrukture in kakovostno izobraženih učiteljic in učiteljev, izobrazba državljanov. Politika se igra s to prednostjo, ki je sled naporov tridesetih let. Z izobraževanjem dela, kot da gre za zadnjo stvar, ki bi bila za prihodnost te države pomembna.« Vlada od učiteljev in učiteljic pričakuje, da bomo potrpeli, ker naj nas bi bilo preveč, zagotovila pa je sredstva za druge poklicen skupine, ki so aktivno izrazile nezadovoljstvo.
Ob koncu srečanja s članicami in člani v Mariboru je glavni tajnik nanje naslovil vprašanje, ali sindikat v prihodnjega pola leta lahko uveljavi svoje zahteve, ter jim hkrati tudi odgovoril: »Lahko – pod pogojem, da nastopimo enotno, v primeru, če bo vsak pripravljen tvegati, žrtvovati del svojega časa, vzeti svoje telo, iti pred oblast in reči 'nisem zadovoljen, z mano ne ravnate spoštljivo, moje delo je vredno več'!«