Nezadovoljni z vse slabšim položajem izobraževanja
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) v sklopu kampanje »Zakaj je izobraževalno delo vredno manj?« z novembrskimi shodi po območnih odborih sindikata odločno nadaljujemo boj za izboljšanje plač učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki so dokazano plačani slabše kot zaposleni z isto stopnjo izobrazbe v drugih primerljivih poklicih.
Po prvih dveh shodih, ki sta bila s članicami in člani območnih odborov Kranj, Radovljica, Jesenice in Škofja Loka ter Novo mesto, Bela krajina in Posavje 25. 10. 2017 in 7. 11. 2017 izpeljana v Kranju in Krškem, so se 15. 11. 2017 v Celju zbrali območni odbori SVIZ Celje, Velenje, Koroška, Zasavje, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice ter Šmarje pri Jelšah. Shod je bil zelo obiskan, saj se je v dvorani Celjskega doma zbralo več kot 360 članic in članov sindikata.
V začetku je navzoče nagovoril Igor Jeram, član komisije za statutarna vprašnja in pritožbe SVIZ, ki je izpostavil, da ni več časa za naivnost, ki se jo izobraževalkam in izobraževalcem večkrat zmoto pripisuje, ter, da moramo najprej poskrbeti zase, da bomo lahko tudi za druge. “Učitelji smo danes daleč od oči vlade in ta nas bo videla šele takrat, ko nas ne bo na delo,” je povzel.
Slovenskim oblastem jasno sporočamo, da za opravljanje zahtevnega in odgovornega dela izobraževalci in izobraževalke zahtevamo ustrezno plačilo, enako zaposlenim v primerljivih poklicih in z isto stopnjo izobrazbe, in smo za to pripravljeni iti na ulico.
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je opozoril, da shod ni namenjen dokazovanju in izpovedovanju, temveč da se postavimo zase in skupaj izrazimo nezadovoljstvo z vse bolj odrinjenim položajem učiteljev in učiteljic. Pozval je k refleksiji trenutnega stanja: “Če ste zadovoljni s trenutnim položajem, ste nekje v sebi že pristali na dejstvo, da ste manjvredni”. Še enkrat znova je podčrtal, da varčevanje na izobraževanju ni zgolj nesmisel, temveč je celo škodljivo. Uspešne države so lahko le tiste, ki izobraževanje razumejo kot strateško polje, saj sta gospodarska rast in trajnostni razvoj najtesneje povezana prav s kakovostnim izobraževanjem. Tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) politične odločevalce opominja, da je kakovost šolstva močan napovedovalec dolgoročne blaginje posamezne države.
V Sloveniji so učenke in učenci kljub nezavidljivemu položaju učiteljic in učiteljev nad povprečjem držav članic OECD v znanju matematike, naravoslovja in bralne pismenosti, kar kažejo številne pomembne mednarodne raziskave, med njimi tudi TIMSS 2015 in PISA 2015.
Povprečna plača učitelja je pri nas za približno 500 evrov nižja od povprečne plače uradnika, je opozoril glavni tajnik. Zakaj?
Povprečna plača učitelja je pri nas za približno 500 evrov nižja od povprečne plače uradnika, je opozoril glavni tajnik. Zakaj? Je izobraževalno delo manjvredno? Je manj zahtevno ali manj odgovorno? Če je odgovor ne: »Zakaj nas vlada vrednoti nižje?« Financiranje izobraževanja iz proračuna je v Sloveniji nestabilno, leta 2008 je znašalo 10,5 odstotka, leta 2014 le še 8,7 odstotka, izhaja iz podatkov OECD. Po skupnih stroških dela pa je v državi na prvem mestu zdravstvo, na drugem državna uprava, šele na tretjem pa šolstvo, njegov delež pa vztrajno pada, gospodarski rasti navkljub. Podatki kažejo tudi na dejstvo, da so učiteljice in učitelji v Sloveniji na vseh ravneh izobraževanja plačani slabše kot v državah OECD in EU22.
Glavni tajnik SVIZ je povedal še, da je SVIZ sredi oktobra letos posredoval Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predlog za spremembo kolektivnih pogodb in jasno zahteval zvišanje osnovnih plačnih razredov za strokovne delavce in delavke v izobraževanju. To je osnovni premik, ki mu bodo sledili še ostali. Na Vladi RS so namreč nedavno sprejeli odločitev, da bi začela prav v teh dneh veljati nova shema plačnih razredov vsem direktorjem v javnem sektorju, kamor spadajo tudi ravnatelji in ravnateljice šol. SVIZ to podpira, a se ponovno sprašujemo, zakaj moramo ostali zaposleni capljati na koncu. Branimir Štrukelj je povedal, da je sindikat zato dodatno odločno zahteval tudi povsem drugačno, resnejše vrednotenje razredniškega dela ter uvedbo četrtega strokovnega naziva, ki bi obstoječe tri naredil dejansko dosegljive, se pravi, da bi omogočil realno napredovanje v učiteljskem poklicu. Podatki namreč kažejo, da le redki učitelji in učiteljice sploh lahko napredujejo do najvišjega naziva strokovnosti – doseže ga namreč zgolj 10 odstotkov vseh izobraževalcev in izobraževalk, medtem ko strokovno enakovreden naziv v državni upravi doseže okrog 50 odstotkov zaposlenih.
Če Vlada RS v predvidenem roku ne bo odgovorila, da se želi o zahtevah s SVIZ resno pogovoriti, bomo primorani nemudoma začeti postopek za glasovanje o stavki. Slovenskim oblastem jasno sporočamo, da za opravljanje zahtevnega in odgovornega dela izobraževalci in izobraževalke zahtevamo ustrezno plačilo, enako zaposlenim v primerljivih poklicih in z isto stopnjo izobrazbe, in smo za to pripravljeni iti na ulico.
