Novela krovnega zakona v kulturi

Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Državnega sveta je na seji 3. septembra 2025 obravnavala in podprla predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I). Prihodnji teden se bo nadaljevala obravnava zakona na delovnih telesih Državnega zbora. Gre za prvo večjo prenovo krovne zakonodaje na področju kulture v zadnjih dvajsetih letih. Kot je še izpostavljeno v objavi na portalu gov.si, se  z novelo zakona nadaljuje razvoj novega kulturnega modela, ki temelji na dostopnosti in kakovosti umetnosti za prebivalce, delavskih pravicah za zaposlene in samostojne delavce v kulturi, ter bolj učinkovitem, trajnostnem, decentraliziranem in predvidljivem delovanju javnih zavodov, skladov, agencij in nevladnih organizacij. Novela, kot navajajo, prav tako krepi dialog s civilno družbo, ki soustvarja kulturni prostor. 

V okviru omenjene seje Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Državnega sveta je predstavnica Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Neja Škulj predstavila nekatere bistvene pripombe sindikata k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I). V bistvenem delu sindikat novelo podpira, podali pa smo stališče k členu, s katerim je opredeljen lokalni program za kulturo, da bi spodbudili dejansko sprejemanje tovrstnih dokumentov, ki so v praksi prepogosto izpuščeni. Izrazili smo tudi obžalovanje, da je iz predloga novele iz besedila izpadel institut delavskega direktorja. V sindikatu smo namreč prepričani, da bi v kulturnih dejavnostih, kjer marsikateri delavec poseduje zelo specifična znanja, delavski direktor prinesel boljše poslovanje javnih zavodov. Predlagali smo še, da se sestava sveta zavoda predpiše tako, da imajo delavci v svetu javnega zavoda nedvomno zagotovljeno eno tretjino predstavnikov. V zadnjem besedilu novele je na novo predvidena kompromisna določba, ki predpisuje, da imajo javni zavodi z več kot pet člani sveta zavoda obvezno najmanj dva člana izmed predstavnikov delavcev zavoda (in do največ tretjino članov sveta zavoda). Kompromisno rešitev v sindikatu pozdravljamo, a smo izrazili skrb, da bo na koncu v vseh svetih zavodov v kulturi le pet članov in tako le en predstavnik zaposlenih.

Z Ministrstvom za kulturo smo sindikati pred zaprtjem besedila novele usklajevali ureditev avdicije dela umetniškega kadra na področju kulture, za katere je predpisana kot obvezna za pridobitev zaposlitve. To so operni in zborski pevci, baletni plesalci, plesalci sodobnega plesa in orkestrski glasbeniki v javnih zavodih. Predvidene spremembe v sindikatu sicer ocenjujemo kot dobre, saj zagotavljajo, da bodo avdicije, ki so edina pot do zaposlitve za zadevni umetniški kader, predhodno javno najavljene na spletnem mestu javnega zavoda. Ob zahtevnosti teh avdicij, ki terjajo dolgotrajne in intenzivne priprave, pa smo predlagali podaljšanje roka. Podali smo še predlog k členu, ki omogoča sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas do pet let oziroma z veriženjem do deset let, kadar to terja posebna narava dela na področju umetniške ali druge kulturne dejavnosti. Opozorili smo, da se institut v praksi zlorablja in zato predlagali dopolnilo, s katerim bi dosegli vsaj nek nadzor nad uporabo te izjeme za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. Naša pripomba ni bila upoštevana.

Ob omenjenih pripombah smo v Svizu nekaj pripomb podali tudi z namenom poostritve odgovornosti direktorjev in članov sveta javnih zavodov za škodo in v primeru, ko direktor ne sprejme določenih predpisanih dokumentov v predpisanem roku. Navedeno smo predlagali, da bi spodbudili odgovornost do dela, a tudi te naše pripombe niso bile upoštevane.