Novo vodstvo dobili še v visokem šolstvu in znanosti

Na sedežu Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ)  se je 17. septembra 2026 odvil predzadnji, peti v nizu šestih volilnih zborov sindikalnih konferenc sindikata. Svoje vodstvo za nov mandat, tj. za obdobje od leta 2026 do 2030, je tokrat dobila Sindikalna konferenca visokega šolstva in znanosti Sviza. Kot zadnji bo v ponedeljek izpeljan še volilni zbor za konferenco osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih.

DELO IN DOSEŽKI V MINULEM ŠTIRILETNEM MANDATU

Dr. Danilo Korže, predsednik Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti Sviza, in dr. Jože Pungerčar, podpredsednik Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti Sviza, sta skupaj pripravila poročilo o najpomembnejših vprašanjih,  ki so oznamovala minula štiri leta in aktivnosti v sindikalni konferenci. Ob tem sta kot ključne dosežke in mejnike v pogajanjih izpostavila stavko iz leta 2022 in sklenitev stavkovnega sporazuma, s katerim je bilo v pogajanja o prenovi plačnega sistema vpeljano načelo enakega vrednotenja pedagoških in raziskovalnih delovnih mest z doktoratom znanosti. Leta 2024 so bila v ospredju stebrna pogajanja, tako imenovani IV. plačni steber za izobraževanje, raziskovanje in kulturo, v okviru katerih je Sviz na 19 pogajalskih sejah dosegel uskladitev horizontalnih napredovanj na deset v vsakem nazivu. S tem so nazivi na delovnih mestih D1 v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja postali samostojna delovna mesta.

Pomembno je tudi, da so bile v okviru plačne skupine H potrjene podskupine H1 (raziskovalci), H2 (strokovni sodelavci), H3 (specifična delovna mesta na področju znanosti) in H9 (administrativni, računovodski, tehnični in drugi delavci na področju znanosti; prejšnja plačna skupina J). Vsem zaposlenim v navedenih podskupinah so se oziroma se bodo do začetka leta 2028 plače povišale.

Po uveljavitvi plačne reforme 1. januarja 2025 so bile v aneksih zaznane nekatere napake. Sviz je dosegel hitre popravke za raziskovalno dejavnost v Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (KPRD). Popravki za visokošolske knjižničarke in knjižničarje v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KPVIZ) so bili doseženi pozneje in brez veljavnosti za nazaj, kar je povzročilo nekaj nezadovoljstva.

Izpostavila sta še, da je bil s spremembo Statuta Sviza kvorum za razglasitev stavke v visokem šolstvu in znanosti prepuščen odločitvi Glavnega odbora sindikata, s čimer je bila odpravljena prejšnja ovira, po kateri je bila za razglasitev stavke potrebna podpora več kot polovice zaposlenih. Pomembna je tudi določba v Statutu, ki določa, da imata predsednik in podpredsednik Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti v Izvršilnem odboru skupaj en glas, s čimer je omogočena enakopravna zastopanost obeh področij, visokega šolstva in znanosti. In še, sindikalna konferenca visokega šolstva in znanosti je prek svojih predstavnikov aktivno sodelovala pri prenovi visokošolske zakonodaje, Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ter raziskovalnega zakona, Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Pri tem so se predstavniki konference zavzemali za večja proračunska sredstva in bolje urejeno pedagoško obveznost. Poleti 2025 je bil sprejet novi Zakon o visokem šolstvu (ZViS-1), ki je prinesel zagotovilo za boljše financiranje visokega šolstva v prihodnjih desetih letih.

Med vprašanji in izzivi, ki jim bo treba v prihodnje posvečati več pozornosti in (po)iskati rešitev, so predvsem:

- Neenakost pri prevedbi: Nekateri delavci so bili pri prevedbi uvrščeni »prek stropa« in so presegli najvišje plačne razrede, kar novim zaposlenim ni omogočeno.

- Doseganje 10. plačnega razreda: Starejši pedagoški delavci pred upokojitvijo dejansko ne morejo doseči novih najvišjih plačnih razredov, kar ustvarja nesorazmerja v primerjavi z raziskovalci.

- Anomalije pri stopnjevanih delovnih mestih: Delodajalci včasih nove zaposlene takoj uvrstijo v najvišjo stopnjo (označeno z rimsko številko I), da bi privabili kader, pri tem pa so prezrti izkušeni zaposleni z dolgoletnim stažem.

- Financiranje na univerzah: Na Univerzi v Mariboru so opozorili na pomanjkanje sredstev za plačilo individualnega raziskovalnega dela (IRD) in sobotnega leta. Plačilo obojega določajo stavkovni dogovori in veljavna Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Univerze na splošno trenutno ne prejemajo dovolj finančnih sredstev za pokrivanje vseh stroškov, ki so opredeljeni v različnih predpisih.

 

NOVO VODSTVO SINDIKALNE KONFERENCE VISOKEGA ŠOLSTVA IN ZNANOSTI

Osrednji del zbora so bile predstavitve ter zatem volitve predsednika in članov predsedstva sindikalne konference. Večino glasov za vodenje konference je prejel dr. Boštjan Nedoh z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Ljubljana, medtem ko bo podpredsedniško funkcijo opravljal dosedanji predsednik dr. Danilo Korže (FERI, UM).

Boštjan Nedoh je doktor filozofije in od leta 2010 zaposlen na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU (od 2018 na mestu znanstvenega sodelavca). Kot raziskovalec je specializiran za področji sodobne filozofije in teoretske psihoanalize, s svojimi raziskavami pa se je uveljavil tako v domači kot tuji strokovni javnosti. Z vabljenimi predavanji je gostoval na priznanih akademskih institucijah (npr. Harvard, New Mexico, Pomona, Manchester, Lancaster). Od leta 2018 sodeluje pri več predmetih na Fakulteti za varnostne vede UM, od 2022 je tudi docent za področje filozofije na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Predsednik in sindikalni zaupnik Sviza na ZRC SAZU je od leta 2018, trenutno je začel tretji mandat na tem položaju. V obdobju 2018-2021 (tj. do ukinitve sveta) je bil (na predlog Sviza) predstavnik reprezentativnih sindikatov v Svetu za znanosti in tehnologijo RS. Od leta 2017 je kot predstavnik reprezentativnih sindikatov za področje raziskovalne dejavnosti sodeloval v več sestavah delovne skupine za pripravo novele (sprejete 2020) in sprememb ZZRiD (sprejetih 2024). Le-te so (na predlog Sviza) prinesle še do nedavnega težko zamisljiva konkretna izboljšanja tako za celoten sektor raziskovalne dejavnosti (kontinuiran dvig sredstev za raziskovalno dejavnosti na 1 % BDP oziroma na 1,5 % BDP z vključenim sektorjem tehnologije; od tega izravnava ter vsaj 50 % (do 2025) oziroma 30 % letnega prirasta za stabilno financiranje). Letna zakonska obveza zviševanja sredstev za znanosti je nenazadnje pripomogla k temu, da se na račun povečanja plač v javnem sektorju, ki jih je SVIZ izpogajal pri zadnji plačni reformi, niso zmanjšala projektna sredstva ARIS, kar se je v času varčevanja (2012-2016) večkrat zgodilo.

K temu lahko dodamo še omejitev mandatov članov Upravnega odbora in Znanstvenega sveta ARIS na 2 leti (in največ dva zaporedna mandata), s čimer smo zmanjšali korupcijska tveganja pri deljenju projektnega denarja.

Glavni poudarki programa dela:

1. Nenehno zavzemanje za višje plače zaposlenih v visokem šolstvu in znanosti (primerljive z ostalimi) in povečevanje financiranja obeh sektorjev. Glede na sedanjo politično situacijo bo na tem področju primarna naloga zavzemanje za polno realizacijo plačne reforme, ki predvideva dvigovanje plač v javnem sektorju do januarja 2028, ter usklajevanje plač z inflacijo minimalno 80 % na letni ravni. Pri tem se bom zavzemal za 100-odstotno uskladitev. Hkrati bo cilj ohraniti sedanjo zakonsko formulo naraščanja državnih proračunskih sredstev za visoko šolstvo in znanost, pri čemer bom kategorično nasprotoval morebitnemu nadaljnjemu zniževanju odstotka letnega prirasta sredstev, namenjenega stabilnemu financiranju (sedaj 30 %).

2. Prizadevanja za izboljšanje pogojev dela v znanstvenoraziskovalni dejavnosti in visokem šolstvu. Primarne naloge na tem področju so tri: 1) debirokratizacija raziskovanja in poučevanja; 2) ureditev raziskovalnega normativa (podobno kot na področju visokega šolstva) v kolektivni pogodbi; 3) soglasje sindikatov pri agencijskih in institucionalnih normativnih predpisih, ki neposredno zadevajo pogoje dela in materialni položaj zaposlenih.

3. Ureditev raziskovalnih in pedagoških gostovanj v tujini. Tako na področju visokega šolstva kot raziskovalne dejavnosti so večmesečna gostovanja na tujih institucijah pogoj za napredovanje v najvišje nazive. V številnih primerih, ko posamezniki pridobijo od matične institucije neodvisna sredstva za gostovanje (štipendija, projektni denar itd.), pride do prekinitve pogodbe na matični instituciji za čas gostovanja ter do ponovne zaposlitve ob povratku. V takih primerih je posameznik prizadet z izpadom napredovanj, hkrati pa institucije v teh primerih tudi ne plačujejo dodatnih 40 % povprečne plače v gospodarstvu za ločeno življenje izven kraja bivanja družine (65. člen KPRD). Smiselni rešitvi bi bili bodisi sistem napotenega dela v tujino bodisi zamrznitev osnovne pogodbe v času gostovanja ter upoštevanje tega dejavnika pri napredovanju.

V tem kontekstu se bom zavzemal tudi za uveljavitev enakih možnost na vseh institucijah, kar se tiče kariernega razvoja raziskovalcev, visokošolskih učiteljev in strokovnega sodelavcev, zlasti možnosti sobotnega leta, dodatnega izobraževanja itd.

4. Zavzemanje za lažje vključevanje mlajših obetavnih asistentk in asistentov, raziskovalk in raziskovalcev ter motiviranih strokovnih delavcev v sistem stabilnega financiranja oziroma nadaljevanje kariere znotraj dejavnosti. Na tem področju izstopata dva strukturna problema: 1) Še vedno prisotna prekarizacija mlajših sodelavcev in sodelavk zaradi veriženja pogodb o zaposlitvi, ki je v sistemu projektnega financiranja in režimov zaposlovanja na univerzi skozi desetletja postal glavni mehanizem prekarizacije. Pri tem bo treba okrepiti vlogo institucijskih sindikatov pri nadzoru nad zlorabami mehanizma zaposlitev za določen čas. 2) Prehod mladih raziskovalcev in doktorskih študentov v sistem stabilnega financiranja in kandidiranja pri na podoktorskih razpisih. Glavni problem v tem kontekstu je nesinhronost zaključevanja usposabljanja za mlade raziskovalce, ki se zaključi s pridobitvijo naziva doktor znanosti, ter dinamiko letnih projektnih razpisov, ki jih izvaja ARIS, vključno s postdoktorskimi projekti. Ena od rešitev, ki se ponuja, je možnost prijave podoktorskega projekta že v času zaključevanja študija (in ne šele po formalnem zaključku, kot to velja sedaj), saj se na rezultate razpisov čaka okoli leto dni.

5. Večja uskladitev naših osnovnih zahtev in pričakovanj znotraj sindikalne konference (VŠ+Z) ter boljše sodelovanje s sorodnimi sindikati. V primeru izvolitve bom deloval kot predsednik vseh članov in članic SK VŠ+Z. To pomeni upoštevanje problemov in predlaganih rešitev na obeh področjih ter vseh članic in članov konference, po potrebi vabljenje na seje predsedstva zaupnike, ki zasedajo za sindikat pomembne funkcije, pa niso člani predsedstva (predstavnik konference v OO, predstavnik sindikata v UO ARIS ter UO NAKVIS itd.), usklajevanje z drugimi sindikati pri imenovanju skupnih predstavnikov tam, kjer to predvideva zakonodaja, večje sodelovanje z mladimi v Svizu ipd.

V novem mandatu dr. Boštjanu Nedohu Sindikalno konferenco visokega šolstva in znanosti Sviza pomagal voditi dr. Danilo Korže, ki je med svojimi predlogi prioritet za prihodnji mandat izpostavil zlasti:

- Prizadevanja zoper prekarnost zaposlitev v VŠ + Z skozi daljše obdobje;

- Skrb za včlanjevanje v sindikat, zlasti mladih raziskovalcev in asistentov;

- Povečanje fleksibilnosti dela na VŠ+Z (učitelji morajo tudi raziskovati, raziskovalci pa tudi prenašati znanje na mlajše);

- Naslavljanje oz. odprava anomalij v plačnem sistemu;

-  Bolj poštena izvedba napredovanj v stopnjevana delovna mesta;

- Reševanje problematike habilitacijskih kriterijev, poenotenje le-teh in skrb tako za mlajše kot tudi starejše profile zaposlenih, tako pedagoške kot nepedagoške delavce;

- Izvedba plačevanja sredstev za individualno raziskovalno delo, ki bi jih morale univerze skladno s KP VIZ izplačevati že od februarja 2024, a temu ni tako;

- Omogočiti zaposlenim odhode na sobotno leto, vključno s plačano odsotnostjo (kar je prav tako v predpisih urejeno, a se v praksi ne izvaja).

Ob predsedniku in podpredsedniku v novem mandatu 2026–2030 predsedstvo sindikalne konference sestavljajo še:

mag. Mojca Čuček, Pedagoški inštitut, Ljubljana
dr. Marko Gavriloski Tretjak, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
dr. Danijel Grafenauer, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
dr. Mitja Križman, Kemijski inštitut Ljubljana
Tjaša Podpečan, Univerza v Ljubljani

Zaključek tokratnega volilnega zbora je bil namenjen seznanitvi z aktualnimi dogajanji, v ospredju je zlasti zbiranje podpisov za razpis referenduma proti Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Predstavniki sindikalnih central so namesto vsebinske razprave in protiargumentov predlagateljev zakona deležni osebnih in političnih diskreditacij.  Sindikalna stran kljub temu poudarja, da ostaja pri vsebinskih argumentih. Obenem se pri zbiranju podpisov pojavljajo sistemske ovire, kot so dolgotrajne tehnične težave pri oddaji elektronskih podpisov na portalu e-Uprava ter neugodne lokacije stojnic (npr. v Mariboru 300 metrov stran od upravne enote). Sindikati poudarjamo, da nismo proti razvoju države, ampak nasprotujemo konkretnim posledicam interventnega zakona, ki ga označujemo za "razkroj Slovenije":

Finančne posledice in javni rezi: Fiskalni svet je finančne posledice zakona ocenil na okoli milijardo evrov. Ker rebalans proračuna teh stroškov še ne vsebuje in vlada ni pojasnila njihovega pokritja, se sindikati upravičeno bojijo radikalnih rezov v javne storitve, zdravstvo, šolstvo in pokojnine.

Poslabšanje položaja starejših delavcev: Zakon spreminja pogoje upokojevanja. Po novem bi pogodba o zaposlitvi potekla takoj ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino. Če bi delavec želel delati naprej, bi moral zaprositi delodajalca, s čimer izgublja sedanjo zaposlitveno gotovost.

Kritika enostranskega oglaševanja: Sindikati opozarjajo, da se državljanom zakon predstavlja enostransko kot "seznam ugodnosti", pri čemer se namerno zamolčijo njegove slabosti.

Glavni tajnik Sviza je na zboru komentiral – in v nadaljevanju s sindikalnimi zaupnicam in zaupniki izmenjal stališča o tem – nedavne izjave predsednika vlade glede vprašanja izvedbe plačne reforme oz. izplačila zadnjih treh obrokov le-te. Sindikati so že jasno opozorili, da je bila dinamika šestih obrokov dogovorjena in podpisana z vlado v okviru krovne kolektivne pogodbe, zato od vlade pričakujejo izvedbo reforme v celoti.