Novo vodstvo v kulturi

Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je bil 24. septembra 2018 izpeljan še predzadnji od šestih volilnih zborov sindikalnih konferenc. Tokrat so svoje vodstvo za naslednji štiriletni mandat izvolili sindikalni zaupnice in zaupniki SVIZ v kulturnih organizacijah. Sindikalno konferenco bo tudi v prihodnjih štirih letih, tj. v mandatnem obdobju 2018–2022, vodila mag. Mojca Jenko, zaposlena v Narodni galeriji v Ljubljani, pri tem pa bodo kot članice in člani predsedstva sodelovali:

Marina Kopše, Slovenska filharmonija – orkester Ljubljana

Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje

Martin Pungerčar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Novo mesto

Marija Režek Kambič, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana

Matjaž Šparovec, Zgodovinski arhiv Ljubljana

Drago Štimec, Tehniški muzej Slovenije – Bistra

 

V uvodu v dogodek je predsednica sindikalne konference mag. Mojca Jenko predstavila predlagani dnevni red, ugotovila sklepčnost (na zboru je sodelovalo 28 sindikalnih zaupnic in zaupnikov od skupno 42 vabljenih) in imenovala zapisnikarico, zatem pa so navzoči potrdili še predlog poslovnika dela sindikalne konference. Po potrditvi delovnega predsedstva in volilne komisije zbora je predsednica poročala o aktivnostih in glavnih izzivih konference v preteklem štiriletnem obdobju. Kot pozitivno je izpostavila, da so se v sindikat na novo vključevali zaposleni iz knjižnic in gledališč, kjer SVIZ dotlej še ni bil prisoten, medtem ko je v zavodih, kjer so zaposleni že dlje časa vključeni v sindikat, število članstva večinoma ostalo stabilno. Intenziviralo se je sodelovanje z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije in s Skupnostjo muzejev Slovenije, vse bolj navzoči pa smo tudi na mednarodnem podiju, saj je SVIZ letos postal še član mednarodne sindikalne organizacije uprizoritvenih umetnikov FIA (International Federation of Actors). Kot skupni imenovalec celotnega minulega mandata – kot tudi že nekaj mandatov pred tem – je mag. Mojca Jenko izpostavila finančno podhranjenost kulturnih dejavnosti (vladnega in nevladnega sektorja), kadrovsko podhranjenost (že od daljnega leta 2002) in podcenjujoč odnos vladne politike do kulture. K slabemu stanju v kulturi po njeni oceni še dodatno prispevajo kaotične razmere na resornem ministrstvu. Dejstvo je, da že dve desetletji noben minister za kulturo nima vidne vloge v slovenski vladi, kar se kaže v neodgovornem in nespoštljivem odnosu slovenske politike do slovenske kulture, umetnosti ter nacionalne kulturne dediščine. Nespodobno nizka stopnja financiranja kulture v državi se je nadaljevala tudi v času mandatnega obdobja 2014‒2018. Država je skoraj praviloma odmerjala za plače zaposlenih v kulturi le 90 odstotkov potrebnih sredstev, preostanek so morala vodstva zavodov zagotoviti sama. Plače v kulturi že leta predstavljajo od 70 do 80 odstotkov prejetih javnih sredstev, preostali delež pa je namenjen splošnim stroškom delovanja zavoda in stroškom programske produkcije.

Predsednica mag. Mojca Jenko je bila kritična tudi do pasivnosti, netransparentnosti in »monološke-samozadostnosti« kulturnega ministrstva in pristojnih ministrov. Zaradi vsega je predsedstvo SKKO tik pred letošnjim kulturnim praznikom predsedniku slovenske vlade dr. Miru Cerarju poslalo odprto pismo s pozivom, naj Vlada RS nemudoma poskrbi za spodobnejše financiranje kulture (vladnega in nevladnega sektorja), za izboljšanje statusa kulture in umetnosti v smislu priznanja državotvornosti resorja in za bistveno bolj odgovoren odnos do kulturne dediščine. Kaotične razmere in netransparentno delovanje pa niso le značilnost ministrstva za kulturo, temveč je takšna praksa prisotna tudi v marsikaterem kulturnem zavodu. Posamezni direktorji delujejo avtoritarno in mimo veljavnih pravnih predpisov. Hkrati sindikalni zaupnice in zaupniki v številnih zavodih delujejo v izredno težkih pogojih; socialni dialog je šibak, saj je sindikat obravnavan kot moteči dejavnik.

 

Dozdajšnja in vnovična predsednica SKKO mag. Mojca Jenko je za prihodnje mandatno obdobje predlagala nadaljevanje utečenih dejavnosti in prizadevanj, v svojem programu pa je izpostavila naslednje prednostne naloge:

-        prizadevati si za čim hitrejšo odpravo še preostalih začasnih ukrepov ZUJF-a in 8-odstotnega znižanja plač na osnovi Dogovora o ukrepih na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ za obdobje od 1. junija 2012 do 1. januarja 2014;

-        prizadevati si za čim bolj pravična razmerja v plačnem sistemu in za odpravo podcenjenosti dela na posameznih delovnih mestih, kjer ni upoštevana specifika, ki jo poznamo v kulturi; 

-        prizadevati si za enakopravnost zaposlenih v različnih segmentih kulture;

-        prizadevati si zadržati obstoječe število delovnih mest v zavodih s področja kulture in s strokovnimi utemeljitvami doseči, da se po dolgoletni stagnaciji in tudi nazadovanju začnejo zavodi na področju kulture kadrovsko krepiti;

-        v praksi realizirati dejansko prisotnost sindikalnih zaupnikov pri vseh zakonsko in pogodbeno določenih oblikah soupravljanja zavodov ter pri varstvu pravic delavcev;

-        nadaljevati konstruktivno sodelovanje s sindikatom Glosa (in drugimi sindikati v kulturi), in sicer z namenom doseganja konsenza v ključnih zadevah – ne le za ohranjanje, temveč tudi za izboljševanje socialno-ekonomskega položaja zaposlenih v kulturi;

-        krepiti in intenzivirati dialog z Ministrstvom za kulturo na vseh področjih sodelovanja;

-        prizadevati si za večjo prisotnost SKKO SVIZ v slovenskem medijskem prostoru;

-        konstruktivno in aktivno sodelovati pri delu Komisije za razlago KPK;

-        vključevati se v pripravo novih zakonov in podzakonskih aktov, ki organizacijsko in strokovno urejajo področje kulture;

-        premišljeno sodelovati pri pripravi prenovljene oz. nove KPK;

-        prizadevati si za rast sindikalnega članstva;

-        prizadevati si za rast števila zavodskih sindikatov na področju kulture, in sicer v sodelovanju z območnimi odbori SVIZ;

-        prizadevati si za sodelovanje s strokovnimi združenji na slovenskem in mednarodnem podiju (Skupnost muzejev Slovenija, Zveza dramskih umetnikov Slovenije, Arhivsko društvo Slovenije, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Konservatorsko društvo Slovenije, Društvo restavratorjev Slovenije; FIM, FIA);

-        v sodelovanju s strokovno službo SVIZ skrbeti za kontinuirano izobraževanje in osveščanje sindikalnih zaupnikov;

-        v sodelovanju s strokovno službo SVIZ skrbeti za čim boljšo obveščenost članstva v vseh segmentih in na vseh ravneh področja kulture;

-        usmeriti pozornost k Svizovemu članstvu, ki v svojih delovnih okoljih iz različnih vzrokov ne ustanovijo Svizovih zavodskih sindikatov;

-        konstruktivno sodelovati na sejah IO SVIZ in GO SVIZ ter pri njunih aktivnostih.

Predsednica SKKO je ob tem podčrtala, da bo mogoče vse začrtane cilj doseči le, če bo država delovala solidno in gospodarstvu omogočala take pogoje delovanja, da bo ustvarjeno stabilno ekonomsko okolje ter posledično sproščeno in živahno kroženje denarja. Poudarila je tudi, da bo mogoče predlagani program dela uresničiti le skupaj, z aktivnostjo in konstruktivnim sodelovanjem vseh sindikalnih zaupnic in zaupnikov ter ob pomoči posameznih članic in članov. »Prizadevati si moramo, da bodo volja do sindikalnega dela, optimistični pogled v prihodnost in medsebojno spodbujanje bistvena vodila naših sindikalnih aktivnosti,« je še dodala. 

 

Kot na vseh dozdajšnjih volilnih zborih sindikalnih konferenc je zbrane sindikalne zaupnice in zaupnike tudi tokrat nagovoril glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj ter izpostavil nekatere ključne izzive, s katerimi se bodo morali v prihodnjem obdobju spoprijeti zaposleni v javnem sektorju. Poudaril je, da se slovenska oblast ne zaveda izjemnega pomena kulture za prihodnost naše države in da je politika področju – ob šolstvu in znanosti – v času krize nenehno jemala sredstva, ob pričakovanju, da se to ne bo nikjer poznalo. Koalicijska pogodba novoimenovane slovenske vlade predvideva povišanje sredstev za kulturo, kar je ob svojem imenovanju potrdil tudi minister za kulturo Dejan Prešiček. Vrednotenje dela zaposlenih v kulturi in problematiko financiranja zavodov na tem področju bo SVIZ izpostavil tudi na prvem sestanku z novim ministrom, poleg tega bodo na dnevnem redu načrtovane spremembe zakonodaje in drugih predpisov v kulturi. Glavni tajnik je v sklopu predstavitve aktualnega dogajanja sindikalnim zaupnicam in zaupnikom prikazal tudi podatke o gibanju povprečnih bruto plač od leta 2012 ter spregovoril o poteku pogajanj, v okviru katerih je bil SVIZ uspešen z zboljšanjem plačnih razredov na številnih delovnih mestih v kulturi. Predstavil je tudi potek pogajanj, ki so marca letos zastala z odstopom predsednika vlade dr. Mira Cerarja, in nadaljevanje uveljavljanja stavkovnih zahtev SVIZ-a – tudi na področju kulture – po imenovanju nove vlade.