Ljubljana, 20. 1. 2025

Nujne bodo sistemske spremembe

Pod okriljem Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, ki ji predseduje glavni tajnik Sviza, je bil v petek, 17. januarja 2025,  organiziran posvet z naslovom "Zagotavljanje pravice do varnega in vzpodbudnega učnega okolja v osnovni šoli". Na dogodku, ki sta ga skupaj pripravila Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije in pristojna Komisija DS, je kot eden izmed panelistov s svojim prispevkom "Nasilje nad zaposlenimi v vzgojno-izobraževalnih zavodih s poudarkom na nasilju staršev nad učitelji" nastopil tudi član našega izvršilnega ter glavnega odbora Dušan Nemec.

V nadaljevanju objavljamo povzetek posveta, na katerem so torej sodelujoči predstavljali različne vidike problematike nasilja v vzgoji in izobraževanju ter zagotavljanja pravice vseh udeleženih v tem procesu do varnega in vzpodbudnega okolja. V zaključnem delu je potekala tudi razprava med udeleženci ter izmenjava mnenj in stališč.

V organizaciji Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino in Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije se je odvil posvet, namenjen razmisleku o sistemskih spremembah, ki bi vzgojno-izobraževalnim zavodom omogočile učinkovitejše reševanje izzivov, povezanih z vse pogostejšim psihičnim, fizičnim in spletnim nasiljem.

Organizatorji so opozorili, da večino primerov nasilja šole uspešno obravnavajo in rešujejo znotraj svojih okvirov, v bolj zahtevnih in resnih primerih pa morajo poiskati pomoč zunanjih institucij, kot so centri za socialno delo, policija ali strokovni svetovalci. Kljub vsem vzvodom, ki so na voljo, nerešljiv izziv za šolo predstavljajo posamezni učenci, ki se ne odzivajo na nobeno obliko vzgojnih ukrepov in vzgojno delovanje šole. V teh primerih ima nasilje posameznika izjemen vpliv na celotno šolsko skupnost, saj negativno vpliva na počutje, varnost in medosebne odnose med učenci in učitelji. Pogosto težavo predstavljajo tudi starši problematičnih posameznikov, ki šoli ne nudijo potrebne podpore in jo včasih celo načrtno ovirajo pri vzgojnem procesu. Občasno prihaja celo do pritiskov, groženj in nasilja staršev nad učitelji. Vsled vsega naštetega je nujno razmisliti o sistemskih spremembah, ki bi šolam omogočile učinkovitejše reševanje teh izzivov ter zagotovitev varnega in vzpodbudnega okolja za učence in zaposlene, so pozvali organizatorji.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru poudaril, da je zagotavljanje pravice do varnega in spodbudnega učnega okolja v osnovni šoli ključnega pomena za uspešno izobraževanje in razvoj otrok, pri čemer je uspešno izobraževanje tisto, ki otroku omogoči, da se osamosvoji in razvije kot posameznik in član družbe. »V varnem in spodbudnem okolju je otrokom omogočeno razvijanje socialnih veščin, kot so spoštovanje drugih, komunikacija, reševanje konfliktov in sodelovanje v skupini. Šola je hkrati prostor, v katerem otroci razvijajo svojo osebnost in vrednote – te jih zaznamujejo za vse življenje, hkrati pa vplivajo na prihodnje rodove, saj bodo lastne vrednote in socialne veščine kot starši ali vzorniki mlajšim prenašali naprej,« je spomnil Lotrič. Naslovil je veliko odgovornost učiteljev in ravnateljev, ki ne le pomembno vplivajo na pridobljeno znanje, temveč tudi na intelektualen, čustven, socialni in fizični razvoj otrok. Ocenil je, da mnogi izzivi v šolah izhajajo iz spremenjenega dojemanja poklica učitelja s strani učencev, staršev in širše javnosti. »V Državnem svetu Republike Slovenije, v stičišču različnih interesov, vedno zagovarjamo dialog med vsemi deležniki, kljub temu pa moramo priznati, da se vse bolj zdi, da so razmerja med učenci, učitelji in starši – tremi temeljnimi gradniki vzgojno-izobraževalnega procesa – porušena. Med drugim starši v šole prihajajo z odvetniki, kar je pogosto razlog, da dobri učitelji svojega dela ne želijo več opravljati,« je opozoril.

Državni svetnik, predsednik Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Branimir Štrukelj je poudaril, da je Državni svet RS prostor javnih razprav, ki jih v družbenem prostoru žal vse pogosteje zamenjujejo kratka, populistična sporočila na družbenih omrežjih. Poudaril je, da ima Slovenija kakovosten javni vzgojno-izobraževalni sistem, ki je po zadnjih podatkih in mednarodnih ocenah še vedno nadpovprečno kakovosten, opaža pa se, da se trend obrača navzdol. Zato je izredno pomembno, da iščemo odgovore na obstoječe izzive, da najdemo rešitve in ukrepamo, da te pomembne vrednote, ki jo imamo (to je kakovosten javni vzgojno-izobraževalni sistem), ohranimo, je pozval Štrukelj. Ob koncu je pozval državno sekretarko k razmisleku o zakonski okrepitvi strokovne avtonomije šole in učiteljev.

Državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje RS Janja Zupančič je spomnila, da je varno in vzpodbudno okolje nujen pogoj za zdrav razvoj otroka in uspešno delo v šoli. Poudarila je, da je zakonodaja, ki vzpostavlja prepoved kakršnegakoli nasilja nad in med otroki, jasna, kljub temu pa se v praksi porajajo številna vprašanja. Pomembno vprašanje je, kaj naj se določi na sistemski ravni in kaj naj bo prepuščeno šoli sami ter kako najti pravo razmerje med obojim. Povedala je, da je na ministrstvu v pripravi nov predlog zakona o osnovni šoli, ki bo med drugim naslovil tudi spremenjene okoliščine, povezane z varnim okoljem v šolskem prostoru, preprečevanjem nasilja v šolah in rabo elektronskih naprav. Preventiva je dokazano najmočnejše orodje za preprečevanje nasilja, je poudarila Zupančič.

Robert Vurušič, tajnik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije, je v prispevku »Starši in medvrstniško nasilje«izpostavil, da pojavnost fizičnega nasilja sicer upada, na drugi strani pa narašča pojavnost nasilja, ki ga je težje opaziti, to sta npr. spletno in fizično nasilje. Kljub temu, da je večina staršev razumevajočih in sodelujočih, nasilje staršev nad učitelji narašča. Med razlogi za večjo pojavnost medvrstniškega nasilja v šolah je omenil dolge čakalne vrste za strokovno pomoč (otroci v stiski potrebne pomoči ne dobijo pravočasno, kar lahko vodi v nasilna vedenja), težave v družinskem okolju, neznanje ustreznega izražanja stisk, pomanjkanje ustreznih vzgojnih metod (vzorci, ki jih otroci od doma prinesejo v šole, permisivna vzgoja) in konflikte z drugimi učenci (žrtve nasilja pogosto same postanejo nasilne). Med rešitvami je navedel nujnost opolnomočenja vseh deležnikov, okrepitve strokovne podpore (večje število šolskih psihologov, pedopsihologov, kliničnih psihologov in strokovnih delavcev, uvedba mobilnih enot) in uvedbo sistemskih sprememb, ki morajo temeljiti na analizi realnih podatkov o nasilju v šoli. Večji poudarek je treba dati sodelovanju s sveti staršev, je pozval, in predlagal, da bi veljalo razmisliti o omejitvi dostopa do socialnih omrežij otrokom do 15. leta starosti.

Ravnatelj Osnovne šole Ormož Andrej Šterman je izpostavil porast subtilnih, škodljivih oblik konfliktov, ki posegajo v integriteto posameznika (sramotenje, izločanje, grožnje). Ocenil je, da je povečana prisotnost tehnologije in socialnih omrežij spremenila načine, na katere otroci komunicirajo ter da mladi pogosto konflikte iz virtualnega sveta prenašajo v realno življenje, zato bi bilo treba okrepiti preventivne aktivnosti pred škodljivimi vplivi socialnih omrežij. Opozoril je, da je družbena toleranca do nasilja vse višja, ter da v šole vse pogosteje prihajajo narcisoidno vzgojeni otroci brez empatije. Med rešitvami je predlagal zmanjšanje administrativnih zahtev v šolstvu predvsem pri vzgojnem delu, da se učiteljem zakonsko omogoči, da opravljajo svoje osnovno poslanstvo (vzgojno – izobraževalni proces) ter dodatno celostno, sistemsko in poenoteno usposabljanje učiteljev in ravnateljev. Pozval je, da se možnost vzgojnega ukrepa omogoči ob prvi težji kršitvi ter da se pravila za vse šole poenotijo. Predlagal je še organizacijo obveznih srečanj oziroma izobraževanj za starše otrok z neprimernim vedenjem ter da spremljevalca vzgojno neobvladljivega učenca omogočijo starši oz. to postanejo sami. Zakonodaja na področju šolstva mora slediti spremembam v družbi, je pozval Šterman.

Učitelj na Osnovni šoli Bogojina Dušan Nemec je ocenil, da je morda za kadrovsko stisko oziroma pomanjkanje učiteljev krivo tudi kaj od tega, o čemer teče beseda na posvetu.

Nasilje staršev nad učitelji zajema vse od subtilnih pritiskov do odkritega verbalnega, v nekaterih primerih pa tudi fizičnega nasilja (kričijo na govorilnih urah, zahtevajo spremembe ocen, javno obrekujejo učitelje, izvajajo pritiske z grožnjami anonimnih prijav, ne sodelujejo pri reševanju težav in zanikajo neprimerno obnašanje lastnega otroka, neprimerno govorijo o učiteljih v prisotnosti otrok itd.). Posledice teh dejanj se kažejo v izgubi avtoritete učitelja ter v nemoči in upadu motivacije za delo. Rešitev vidi v povečanju družbene odgovornosti, v aktivnem vključevanju mnenjskih voditeljev za krepitev položaja učitelja, predvsem pa morajo biti vzpostavljeni jasni protokoli in programi za preprečevanje nasilja ter za podporo žrtvam. Meni, da bi veljalo razmisliti tudi o ukinitvi možnosti anonimnih prijav.

Ravnatelj Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje Peter Pirc je predstavil romsko problematiko v osnovnih šolah. V slovenske osnovne šole je vpisanih 192.193 otrok, od tega 2.200 Romov. V JV Sloveniji od vseh vpisanih Romov devetletko zaključi 10 – 20%, medtem, ko je ta odstotek v SV Sloveniji 30 – 40%. Izzive romske skupnosti v šolanju bo mogoče reševati le s pomočjo države, je poudaril, in sicer na način, da za vse velja, da je treba najprej izpolnjevati dolžnosti in šele potem pridejo na vrsto pravice. Izobrazba in socializacija Romov sta nuja, pri čemer oboje ovirajo starši Romi. Med rešitvami je predlagal uvedbo variabilnega dela socialne pomoči, ki se doda, če otrok hodi v vrtec, ter da je v primerih, ko starši otroka ne pošiljajo v šolo, to obravnavano kot zanemarjanje otroka. Predlagal je še vzgojo za aktivno starševstvo, nujnost pridobivanja zaupanja staršev ter zakonsko ureditev, po kateri bi bila izpolnjena devetletka nujen pogoj za opravljanje vozniškega izpita. Da bi povečali uspešnost pri šolanju, predlaga usmerjen učni načrt za učence Rome v prvem triletju, pomoč šolam v obliki zaposlovanja Romskih pomočnikov (skozi EU projekte bi bilo treba pridobiti sredstva za usmerjeno izobraževanje Romskih pomočnikov); večje število svetovalnih delavcev v osnovnih šolah z vpisanimi Romi in krepitev kadra, usposobljenega za delo z Romi.

Ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja Jesenice Aleksandra Valančič je predstavila problematiko nasilja v osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami. Poudarila je, da v šolah večina staršev, učiteljev in učencev komunicira na primeren način (okoli 95 %), ko pa je enkrat šola tarča nasilnega vedenja, se vzgojno izobraževalno delo upočasni ali celo ustavi. Tudi, če se ugotovi, da so posamezne obtožbe in grožnje neresnične, to pusti na šoli, odnosih in delovanju šole velike posledice. Povedala je, da je vpis v šole za otroke s posebnimi potrebami v povprečju porastel za skoraj dva krat v zadnjih 10 letih, medtem ko vpis v prve razrede ostalih šol upada. Narašča število otrok, ki imajo več motenj hkrati. Osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami so pogosto tudi končna postaja za otroke s hudimi čustveno-vedenjskimi težavami. Zaradi porasta vpisa imajo šole težave z zagotavljanjem ustreznih prostorskih kapacitet, didaktičnih in negovalnih pripomočkov ter kadrovsko stisko. Izpostavila je, da je potrebna posebna obravnava in skrb za otroke priseljencev, tujcev in otroke tistih, katerih materni jezik ni slovenščina, saj le-ti pogosto pristanejo na šolah s prilagojenim programom. Med posebnimi vrstami nasilja je izpostavila nesprejemanje otrokovih posebnih potreb in vztrajanje staršev, da otroci ostanejo v zanje neprimernih oziroma prezahtevnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, kar na otrocih pušča hude čustvene in vedenjske posledice. Pozvala je medije, da preden objavijo vročo novico, preverijo vse tri plati zgodbe. Med rešitvami je izpostavila podporo učiteljem (dodatno izobraževanje, sistemsko financirana supervizijska podpora, pravna zaščita, preventivni programi) ter povezovanje med institucijami, pri čemer je treba okrepiti tudi pretok informacij znotraj institucij.

Učitelj na Osnovni šoli Škofljica Danijel Haromet je dejal, da so najpogostejši razlog za nasilje nad zaposlenimi v osnovnih šolah spori med učenci in ocenjevanje. Poudaril je, da je pri glasni manjšini zaznati vse večje pomanjkanje empatije. Med predlogi za rešitve je izpostavil nujnost ureditve možnosti, da se motečega učenca odstrani iz razreda (na voljo bi morala biti asistenca oziroma oseba, ki bi sprejela otroka, ki ne more slediti pouku), da se problematičnega učenca začasno izključi iz šole ter da se zmanjšajo upravni postopki pri odločitvah o vzgojnih ukrepih.

Ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič je poudaril, da je bila obstoječa zakonodaja spisana v drugačnih časih, ko so bile nekatere stvari same po sebi umevne, druge pa nepredstavljive. Zakonodaja temeljito opredeljuje pravice, pri čemer se le bežno dotakne dolžnosti. Posledično lahko npr. starš s sklepom sodišča doseže preklic vzgojnega opomina in s tem izniči učinek vzgojnega ukrepa. Obstoječa zakonodaja ščiti pravice nasilnežev, saj ne omogoča odstranitve nasilneža iz šole. Prav tako je ocenil za problematičnega člen zakona, ki preprečuje, da bi učencu za prvi prekršek v šolskem letu, tudi v primeru, ko gre za hujši prekršek, izdali vzgojni opomin.

Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev mag. Mojca Mihelič je izpostavila, da je nedopustno, da so nekateri starši pozabili na svojo vzgojno nalogo, da so svojim otrokom prijatelji in je posledično otrokom vse dovoljeno. Vprašala se je, mar ni zanemarjanje otroka tudi, ko mu starši omogočijo vse razen lastne prisotnosti in ga ščitijo tudi takrat, ko bi ga morali okarati.

Zaključke posveta, ki sta ga so-vodila državni svetnik Branimir Štrukelj in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev mag. Mojca Mihelič, bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, nato pa še plenum Državnega sveta RS.

Posnetek posveta je dostopen na tej povezavi - KLIK!


Avtor posnetka in fotografij je Benjamin Beci/DS.

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar