O pogajanjih na izredni seji

Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) v Ljubljani so se 14. maja 2024 na izredni seji sešli članice in člani najvišjega organa sindikata med kongresoma. Po dnevnem redu so namenili pozornost pogajanjem za spremembo plačnega sistema v javnem sektorju in odpravo plačnih nesorazmerij, v povezavi s tem pa predlogu Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in predlogu Kolektivne pogodbe za javni sektor. Seznanili so se še z vladnim predlogom sprememb in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

 

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je članice in člane 54-članskega glavnega odbora ob nekaterih ključnih dokumentih, ki so jih ti prejeli ob sklicu izredne seje, najprej seznanil z aktualnimi podrobnostmi aktualnega pogajalskega procesa na krovni ravni in v stebrih. Povedal je, da so se sindikati javnega sektorja s predstavniki vlade na t. i. centralnih pogajanjih, ki so se po enomesečnem premoru nadaljevala 10. maja 2024, dogovorili, da bodo poskušali stebrna pogajanja pohitriti in jih v ključnih točkah čimprej skleniti. Izpostavil je tudi, da je vladna stran na zadnjem krogu pogajanj predstavila predlog bistvenega dviga plač direktorjev v javnem sektorju. Ponovil je, da plače direktorjev niso del pogajalskega procesa in da je predlog preslikave plač na novo plačno lestvico za omenjeno skupino zaposlenih pripravilo ministrstvo za javno upravo. A kljub temu da sindikati torej v oblikovanje plač direktorjev niso vključeni v smislu, da bi tehtali komu je treba koliko zvišati mesečni prihodek, je poudaril glavni tajnik, plače direktorjev ne morejo biti nepomembne za vrednotenje delovnih mest drugih zaposlenih v kavnem sektorju. Nasprotno, gre za zelo pomembno vprašanje, saj se skozi plačo direktorjev posredno ovrednotijo tudi plače javnih uslužbencev. Sviz zvišanja plač ravnateljev in direktorjev podpira, vendar se torej zastavlja vprašanja, ali bi moral sindikat – glede na novo vzpostavljena razmerja – zahteve po izboljšanem vrednotenju pedagoškega dela zvišati. Glavni tajnik je izpostavil še, da omenjeni plačni predlog prinaša bistveno večjo diferenciacijo direktorskih plač, medtem ko so plačni posegi pri večini drugih zaposlenih v javnem sektorju opravljeni pasovno in je uravnilovka tu torej bistveno večja.

 

V razpravi v nadaljevanju seje so članice in člani glavnega odbora med drugim izpostavili vprašanje časovnice odpravljanja plačnih nesorazmerij (predvsem za plačno skupino J), potrebnost usklajevanja z inflacijo v prehodnem obdobju dogovorjenega zviševanja plač, nekatere pomisleke ob predlaganih dvigih plač direktorjev, položaj zaposlenih v plačni skupin J in njihove uvrstitve, opredeljevanje celotnega članstva Sviza o dogovorjenem z vlado, predvidene aktivnosti sindikata, če dogovor o novem plačnem sistemu v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij ne bi bil sklenjen do opredeljenega datuma, ter obveznost plačila stavke v skladu s stavkovnim sporazumom, ki sta ga podpisala Sviz in Vlada RS.

Po razpravi je glavni odbor soglasno sprejel sklep, da ob upoštevanju poročil o poteku pogajanj po posameznih stebrih in zahtevah po zvišanjih, ni razlogov, da bi Sviz svoje pogajalske zahteve zniževal. Članice in člani najvišjega organa sindikata med kongresoma so dodali še, da do enakega sklepa pridemo, če primerjamo predlagana zvišanja plač direktorjev, ki so precej izdatnejša od zvišanja za javne uslužbence, pri čemer pa sindikat tega, da so zvišanja plač direktorjev upravičena, kot omenjeno, ne zanika. Strinjali so se, da bo za Sviz hkrati ključnega pomena odziv na javno pismo, ki smo ga na predsednika vlade naslovili 6. maja 2024. Izrazili so pričakovanje, da bo dr. Robert Golob odgovoril, zakaj vlada, ki v stavkovnem sporazumu, ki sta ga sklenila Sviz in Vlada RS, priznava porušena plačna razmerja v škodo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, a v predlogih, ki jih daje na pogajalsko mizo, ne kaže nobene pripravljenosti, da bi ugotovljena in priznana plačna nesorazmerja tudi odpravila. Sviz se bo skladno s sklepom glavnega odbora o možnosti posredovanja približevalnega predloga v pogajalskem procesu odločal, ko bodo odpravljeni razlogi, zaradi katerih sindikat vztraja pri obstoječih zahtevah.

V drugem delu izredne seje glavnega odbora je strokovna sodelavka Sviza za pravne zadeve Sneža Mihajlova Brojan članicam in članom predstavila aktualni vladni predlog sprememb in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter pri tem izpostavila bistvene prvine, o katerih se bo sindikat v svojem stališču do predloga opredelil. Med drugim bo tako Sviz Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje posredoval odziv na določitev največjega števila oddelkov posameznega javnega zavoda v obsegu 45 oddelkov, izpostavil nasprotovanje omejevanju pristojnosti sveta zavoda kot pritožbenega organa, predlagal umik izdajanja soglasja resornega ministra pri imenovanju ravnateljev oziroma alternativno ohranitev soglasja ob bolj restriktivni in določni opredelitvi razlogov za zavrnitev soglasja, pozdravil določitev pravnih podlag za financiranje razširjenega programa in obvezne šole v naravi ter dodatno predlagal jasno določitev financiranja plačila dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse iz državnega proračuna. Skladno s sklepom glavnega odbora bo Sviz podprl tudi predloga za določitev napredovanja laboranta v naziva mentor in svetovalec ter možnosti opravljanja dopolnilnega dela pri istem delodajalcu.