Tretji posvet o pogajanjih
V četrtek, 23. maja 2024, so se na Svizovem posvetu o poteku pogajanj za vzpostavitev novega plačnega sistema ter odpravi plačnih nesorazmerij zbrali sindikalni zaupnice in zaupniki Sviza iz osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih. S tem smo uspešno sklenili prvo polovico dogodkov v tokratnem nizu srečanj z zaupniki. V zaključnem delu zadnjega posveta so prisotni izmenjali še nekaj informacij in kritičnih pripomb glede uvedbe t. i. RaP-a v šole.
Prihodnji teden, v torek, 28. maja, sledi posvet s predstavnicami in predstavniki sindikata v vrtcih, do konca pa sta nato še dve junijski srečanji (6. in 13. junija) za Sindikalno konferenco visokega šolstva in znanosti oziroma za Sindikalno konferenco kulturnih organizacij.
Pogajanja z vlado na dveh ravneh - na krovni in po plačnih stebrih
V uvodnem nagovoru sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, ki so organizirani v Sindikalni konferenci osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih, je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj le-te zaprosil, naj članicam in članom v svojih zavodih prenesejo informacije o trenutnem poteku pogajanj o novem plačnem sistemu v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij ter jih predvsem seznanijo, kako ključna so ta pogajanja za prihodnost javnega sektorja v Sloveniji. Ponovil je, da intenzivna pogajanja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in Vlade RS potekajo na dveh ravneh, in sicer na krovni ter po plačnih stebrih. Na krovnih oziroma centralnih pogajanjih se s predstavniki vladne pogajalske skupine usklajuje skupno 46 sindikatov javnega sektorja, cilj pa je, da se sindikati in vlada uskladimo o vsebini novega plačnega zakona in posledično o spremembah Kolektivne pogodbe za javni sektor. Eno od ključnih vprašanj v pogajanjih je vezano na dolžino prehodnega obdobja, ko bi se, zatem ko bi bil uveljavljen nov plačni sistem, plače postopoma zviševale do dogovorjene višine, prav tako pa poteka dogovarjanje o usklajevanju plač v prehodnem obdobju zviševanja plač in uveljavljanja prevedbe na novo plačno lestvico usklajevanja z inflacijo.
Sindikalne zaupnice in zaupnike je glavni tajnik Sviza seznanil še, da je vlada v pogajalskem procesu odprla tudi vprašanje znižanja povračila stroškov za prihod na delo, znižanje števila dni dopusta in možnost uvedbe variabilne delovne uspešnosti. Prav tako je izpostavil, da je za Sviz izjemnega pomena tudi opredelitev kvoruma za veljavnost Kolektivne pogodbe za javni sektor, torej kriterijev, s katerimi bo opredeljena njena veljavnost. Kar se tiče slednjih, obstajajo med sindikati velike in težko premostljive razlike. Sviz vztraja, da veliko število posamičnih majhnih, ozko usmerjenih sindikatov ne sme preglasovati številčnih sindikatov, kot je Sviz, ki zastopajo veliko število članstva ter široko pahljačo delovnih mest in poklicev.
Ob krovnih pogajanjih sindikatov z vlado vzporedno potekajo pogajanja po t. i. plačnih stebrih, pri čemer se Sviz pogaja v okviru plačnega stebra, v katerega so vključeni vzgoja in izobraževanje, kultura in raziskovalna dejavnost; pogajamo se tudi v plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo, kjer zastopamo zaposlene v socialnovarstvenih zavodih. V jedru stebrnih pogajanj je usklajevanje o zvišanju plač na posameznih delovnih mestih v novem plačnem sistemu, sindikalni zaupnice in zaupniki pa so se na posvetu seznanili z vladnimi predlogi zvišanj in uvrstitev nekaterih delovnih mest ter z zahtevami Sviza.
13. september 2024
Glavni tajnik Sviza je z zbranimi sindikalnimi zaupnicami in zaupniki spregovoril tudi o tem, da bi moral biti dogovor o trajanju prehodnega obdobja, ko bi se, zatem ko bi bil uveljavljen nov plačni sistem, plače postopoma zviševale do dogovorjene višine, in usklajevanju plač z inflacijo (skupaj z vsemi drugimi omenjenimi elementi plačne reforme) sklenjen do 13. septembra 2024. Pretresli so tudi prihodnjo dejavnost sindikata, če do omenjenega datuma dogovor o plačni reformi in zvišanju plač ne bi bil sklenjen. Glavni tajnik je ocenil, da slednje ob upoštevanju izjemne večplastnosti in zahtevnosti pogajanj ni nerealna možnost, in predstavil, kako se Sviz na morebiten takšen potek dogodkov pripravlja. Ob tem je spomnil, da ima Sviz, če nov plačni sistem morda ne bi bil oblikovan v predvidenih rokih, pred drugimi sindikati nekatere prednosti (tudi pravico do ločenih pogajanj), saj se bo lahko naslonil na obveznosti, ki jih je Vlada RS podpisala v stavkovnem sporazumu. Poudaril je, da si bo Sviz sicer še naprej prizadeval, da se dogovor v interesu članic in članov sklene za pogajalsko mizo.
V sklepnem delu svoje predstavitve je glavni tajnik povzel, da do novega plačnega sistema v javnem sektorju in zvišanja plač lahko pride le, če z dogovorjenim soglašajo vsi deli javnega sektorja. Zaradi razlik med vladnimi in sindikalnimi predlogi ta trenutek po njegovih besedah ni gotovo, ali bo do uveljavitve novega plačnega sistema v javnem sektorju prišlo, a da je nesklenitev dogovora predvsem spričo nepredvidljivosti za članstvo slaba alternativa. Če do 13. septembra 2024 vlada in sindikati ne bi dosegli soglasja, glavni tajnik ocenjuje, da se bo val stavk hitro razširil po celotnem javnem sektorju, pri tem pa mora biti tudi prav vsak član Sviza pripravljen aktivno sodelovati in se odločno odzvati v akcijah, ki jih sindikat načrtuje. Če bodo pogajanja uspešno zaključena – torej, če se bomo sindikati in vlada dogovorili o višini zvišanja plač v stebrnih pogajanjih, če se bomo uskladili o vsebini zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, če se bomo uskladili o vsebini sprememb Kolektivne pogodbe za javni sektor –, se bo Sviz jeseni opredeljeval za ali proti podpisu dogovora.
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju
V nadaljevanju posveta je strokovna sodelavka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Martina Vuk z zaupnicami in zaupniki delila informacije o poteku oblikovanja novega Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Izpostavila je obljubo zdajšnje vlade, da v novem plačnem sistemu v javnem sektorju nihče od zaposlenih ne bo imel več plače, nižje od minimalne, v luči tega pa zatem spregovorila o zadnjih vladnih predlogih plačne lestvice. Dotaknila se je tudi zvišanja najnižjih in najvišjih plač, instituta določitve višjega plačnega razreda ob zaposlitvi, vprašanja privabljanja zaposlenih v javnem sektorju in zadržanju dobrega, kakovostnega kadra, pozornost pa namenila še predlogu dodatka na deficitarnost, napredovanju, ukinitvi ocenjevanja, skrajšanju napredovalnega obdobja, institutoma pospešenega in zadržanega napredovanja, delovni uspešnosti, ohranitvi dodatkov in t. i. plačnim stebrom.
Navzoči so s predstavnico KSJS spregovorili o vprašanjih prevedbe plačnih razredov na novo plačno lestvico, o razponu napredovanja na posameznih delovnih mestih, prehajanju iz zasebnega sektorja v javni sektor, deficitarnosti, vidikih ocenjevanja dela in možnosti, če vlada in sindikati dogovora o novem plačnem sistemu ne bi sklenili do opredeljenega roka.
Razširjeni program
Sklepni del tokratnega dogodka je bil namenjen še dilemam razširjenega programa (RaP) v osnovnih šolah. Na posvetu je bilo s strani sindikalnih zaupnic in zaupnikov izraženo ostro nasprotovanje povečanju normativov za izvajanje dejavnosti RaP. Predsednik sindikalne konference Dušan Nemec in glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj sta poudarila, da je Sviz povečanju normativov nasprotoval, v zvezi s čimer je stališče 25. aprila letos posredoval tudi pristojnemu ministrstvu. (S tem so bili sindikalne zaupnice in zaupniki seznanjeni v obvestilih dne 26. 4. 2024). V stališču smo izpostavili, da sindikat poenotenju normativov za dejavnosti v okviru RaP načelno ne nasprotuje, nasprotuje pa povečanju tedenske učne obveznosti zaposlenih, ki bodo izvajali dejavnosti RaP, na 25 ur. Navedeno bi pomenilo dodatno obremenitev za že zaposlene, ki bi se še povečala ob nezmožnosti zaposlitve ustreznega dodatnega kadra, to pa neizogibno dodatno vodi v znižanje kakovosti javnega šolstva. Ministrstvo smo hkrati opozorili tudi, da je treba vprašanje povečanja tedenske učne obveznosti obravnavati v kontekstu ureditve višjega plačila in da bo Sviz ostro nasprotoval kakšnim koli poskusom povečanja tedenske učne obveznosti v okviru obveznega programa.
Sviz bo pri navedenem stališču vztrajal tudi v nadaljevanju v okviru pripomb, ki jih bomo sprejeli k predlogu Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole ter jih v mesecu juniju posredovali ministrstvu, pristojnemu za vzgojo in izobraževanje.