O pomenu izobraževanja za družbo

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj se je v okviru aktualnega cikla evropskega semestra  21. novembra 2023 v Hiši Evropske unije v Ljubljani, kjer je sedež predstavništva Evropske komisije (EK) pri nas, sešel s predstavnico EK v generalnem direktoratu za izobraževanje, mladino, šport in kulturo Miriam Toplansko, ki je pristojna za našo državo. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi informacij in stališč o trenutnem stanju reform in ključnih izzivih na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.

»Evropski semester je proces ekonomskega usklajevanja v Evropski uniji (EU), ki se izvaja letno. Namenjen je spremljanju in usklajevanju ekonomske politike držav članic EU. Evropski semester je uveden kot odziv na finančno in gospodarsko krizo, ki se je začela leta 2008, s ciljem okrepiti ekonomsko usklajevanje med državami članicami in izboljšati stabilnost evrskega območja. Evropski semester vključuje tesno sodelovanje med Evropsko komisijo, Svetom EU in državami članicami. Namenjen je spodbujanju fiskalne discipline, izboljšanju konkurenčnosti in trajnostnemu gospodarskemu razvoju v EU.«

Glavni tajnik je v pogovoru med številnimi temami, ki se jih je dotaknil, zlasti izpostavil skrb ob dejstvu, da izobraževanje v naši državi ni prioriteta. Dosežki slovenskega šolstva so resda vsaj za zdaj dobri ali nadpovprečni, a je področje zaradi podfinanciranosti, pomanjkanja in staranja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju vse bolj ogroženo. Obenem je, kot je opozoril glavni tajnik, zaskrbljujoč sam položaj izobraževanja v družbi, kar se zrcali tudi v razmerjih med plačami zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter tudi raziskovanju glede na druge primerljive poklice v javnem sektorju. Glavni tajnik je izpostavil še, da odločevalci preprosto ne razumejo, kaj pomeni kakovostno izobraževanje za družbo, kot je slovenska. Znanje bi lahko namreč bilo naša pomembna primerjalna prednost – in ena redkih –, vendar politika tega preprosto ne uvidi.

Sogovornika sta se pomudila še pri vprašanjih, ali zadnja novela Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja ustrezno naslavlja problematiko pomanjkanja učiteljev ter s pomočjo katerih ukrepov bi lahko za delo v šolstvu pridobili več mladih in strokovnjakov z nekaterih deficitarnih področij. Strinjala sta se, da je eden od pomembnih dejavnikov zagotovo ustrezen plačni položaj, a vsekakor ne edini. Oviro pri naslavljanju pomankanja kadra pa zagotovo predstavlja tudi pomanjkanje zanesljivih podatkov o tem, hkrati pa je problematična odsotnost dolgoročnejše vizije in strategije, kar zadeva položaj in smer vzgojno-izobraževalnega sistema pri nas.

 

 

V nadaljevanju sta si predstavnica Evropske komisije in glavni tajnik Sviza izmenjala tudi poglede na inkluzivnost v našem šolskem sistemu, o politiki enakosti spolov v vzgoji in izobraževanju ter ob koncu spregovorila še o vse bolj aktualnih temah trajnosti in »zelenih kompetenc« ter trendov in sprememb, ki jih v izobraževanje prinašata digitalizacija in umetna inteligenca.