O aktualnem še zaupniki iz šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami

S srečanjem predstavnikov Sviza v osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami 5. marca na sedežu sindikata se je sklenil tokratni cikel štiriurnih izobraževalnih seminarjev za sindikalne zaupnice in zaupnike.

Predsednica sindikalne konference Jelka Horvat je pozdravila kolegice in kolege, se jim zahvalila za udeležbo in jih povabila k aktivnemu sodelovanju na dogodku, zastavljanju vprašanj in izmenjavi primerov prakse na njihovih zavodih z ostalimi prisotnimi. Prav tako je izpostavila željo, da bi sodelujoči na tokratnem seminarju pridobljene informacije prenesli med članstvo, med sodelavce na njihovih zavodih. Obenem pa je še, kot članica Svizove pogajalske skupine, ki sodeluje na pogajanjih o oblikovanju plačnega stebra javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi, iz prve roke jasno izpostavila, da je pričakovanja članstva od sindikalnih pogajalcev vedno treba postaviti ob bok vladnim stališčem in temu, kar je vlada pripravljena ponuditi. Izpogajano je na koncu vedno kompromis med pričakovanji in možnostmi.

Predsednica Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Jelka Horvat je nato besedo predala glavnemu tajniku sindikata Branimirju Štruklju, ki je izpostavil pomembnost aktualnega obdobja, ko se na pogajanjih o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij na novo oblikujejo plače v javnem sektorju in vzpostavljajo razmerja med njimi. Če se bo vladnim in sindikalnim pogajalcem do začetka poletnih počitnic uspelo uskladiti o vseh potrebnih elementih novega sistema, bo s 1. januarjem prihodnje leto začel veljati nov plačni sistem. A gre za izjemno zahteven proces določanja plač za 190.000 javnih uslužbencev, v katerem skupaj z vlado sodeluje 46 reprezentativnih sindikatov. Sviz v teh aktivnostih zasleduje cilj ustrezne uvrstitve pedagoškega, administrativnega in tehničnega osebja v dejavnostih, ki jih zastopa. Položaj je vse prej kot preprost, naloga Sviza pa je izboriti tak položaj, ki bo prijazen tudi do kasnejših generacij, da se bodo želele zaposliti v vzgoji in izobraževanju ter raziskovanju in kulturi. Negativne trende zlasti v izobraževanju je treba ustaviti.

V nadaljevanju svoje predstavitve je glavni tajnik izpostavil glavne elemente januarja letos sklenjenega Dogovora o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024, natančneje pojasnil še posamezne dele spremenjenega stavkovnega sporazuma med Svizom in Vlado RS ter se pomudil tudi ob pojasnilih poglavitnih novosti oziroma najpomembnejših sprememb Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. 

Predstavil je bistvene vsebinske izboljšave stavkovnega sporazuma, zlasti kar zadeva uvrstitve posameznih delovnih mest v plačne razrede, ohranitve obstoječih razmerij med delovnimi mesti učitelja razrednika in mobilnega učitelja do učitelja ter položaja plačne skupine J oziroma ustreznejšega vrednotenja njihovega dela.

Skladno s sporazumom bo prišlo tudi prenosa nekaterih delovnih mest (varuh negovalec, spremljevalec gibalno oviranih otrok in spremljevalec skupine v zavodu za gibalno ovirane otroke in mladostnike) iz skupine J v plačno skupino D. Uvedena so bila tudi posamezna nova delovna mesta (denimo vzgojitelj in učitelj za delo z gluhoslepimi, vzgojitelj in učitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku, romski pomočnik, vodja MIC) ali se je odprla možnost za uvedbo novih delovnih mest vzgojitelj za zgodnjo obravnavo in mobilni učitelj za zgodnjo obravnavo.

Pred zaključkom svoje predstavitve je glavni tajnik Sviza nekaj besed namenil še predvideni časovnici pogajanj, tako centralnih kot stebrnih, in možnim scenarijem, če do ustreznih dogovorov med vlado in sindikati ne pride pravočasno.

V sklepnem delu prve polovice izobraževalnega seminarja so se sindikalni zaupnice in zaupniki kritično odzvali na nekatere slišane informacije oziroma predloge s pogajanj, zlasti kar zadeva omenjeno možnost krčenja skupnega števila dni letnega dopusta ali spremembe višine povračila potnih stroškov. Prisotni so opozorili tudi na hudo kadrovsko podhranjenost in v številnih primerih tudi prostorsko stisko. Delovne obveznosti zaposlenih se povečujejo, plače so neprivlačne, delo z zelo zahtevno populacijo pa je močno izčrpavajoče,  zato mnogi zaposleni odhajajo na bolje plačana delovna mesta, ki zahtevajo od njih manj napora in manj žrtvovanja.

Po odmoru so sindikalni zaupnice in zaupniki iz osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami lahko prisluhnili Jerneju Zupančič, strokovnemu sodelavcu sindikata za pravne zadeve. Ta je najprej v okviru predstavitve zadnjih sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih podrobneje predstavil glavne novosti novele, zlasti področja zaščite sindikalnega zaupnika, izboljšane pravne varnosti v primeru opozorila pred odpovedjo in daljšega obdobja za prenos neizrabljenega letnega dopusta. Izpostavil je še nekaj drugih pomembnih elementov novele, zlasti pravico do odklopa, oskrbovalski dopust, pravice za žrtve družinskega nasilja, institut poskusnega dela in možnosti delavca, da predlaga delo za krajši delovni čas zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Vse podrobnosti so navedene v predstavitvi, ki se nahaja na tej povezavi. Za zaupnike in člane je važno predvsem, da so seznanjeni z novostmi in jih okvirno poznajo, da bi se lahko ob pojavu konkretnega primera ali potrebe obrnili na pravno službo sindikata za brezplačno pravno pomoč in svetovanje.

V sklepnem delu je pravnik sindikata predstavil še načrtovanje in evidentiranje delovnega časa in podrobneje pojasnil, kaj glede tega določajo zakoni in kolektivne pogodbe. Spregovoril je o tem, kaj je delovni čas, kaj vanj šteje, kaj se dnevno beleži, kaj je namen beleženja delovnega časa, dodal je še informacije o načrtovanju delovnega časa, predstavitev pa je sklenil z obveznostmi obveščanja in vlogo sindikata pri tem. Prisotnim je pomagal odgovoriti še na nekaj dilem in njihovih konkretnih vprašanj, ki jih sami zaznavajo kot problematične ali nejasne in s katerimi se vsakodnevno srečujejo pri delu v svojih zavodih.