Ljubljana, 23. 6. 2017

Ob dnevu javnih storitev - SVIZ se pridružuje vseevropski kampanji za plače

SVIZ SE PRIDRUŽUJE VSEEVROPSKI KAMPANJI ZA VIŠJE PLAČE
 

Čas je, da se tudi delo slovenskih delavk in delavcev boje ovrednoti in da država zaposlenim v javnem sektorju vrne, kar jim je odvzela v času krize.


Ljubljana, 23. junija 2017 – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) se kot član Vseevropskega odbora sindikatov izobraževanja (European Trade Union Committee for Education) pridružuje kampanji Evropske konfederacije sindikatov Evropa potrebuje višje plače – zdaj smo na vrsti mi! V sklopu kampanje 23. junija obeležujemo dan javnih storitev, kar je priložnost, da odločevalce in javnost opozorimo na pomen javnih storitev, na položaj javnih uslužbenk in uslužbencev ter njihove zahteve po zvišanju plač. V SVIZ smo neomajno prepričani, da si zaposleni v javnem sektorju po devetih letih varčevanja zaradi gospodarske krize zaslužijo, da se njihovo delo bolje ovrednoti. Tudi Evropska konfederacija sindikatov poudarja, da so evropske vlade v odzivu na finančno krizo leta 2008 (u)porabile javni denar za stabilizacijo sistema in reševanje bank. Prav javna poraba je v tistem času, ko so aktivnost zasebnega sektorja in naložbe povsem upadle, pomagala pri vzdrževanju gospodarstva. A pod pritiskom evropskih institucij so številne vlade, da bi zmanjšale javno porabo in znižale javni dolg, nadaljevale z uvedbo strogih varčevalnih ukrepov, ki so prizadeli več kot 20 milijonov delavcev. V številnih državah so bili zaposleni v javnem sektorju prisiljeni za enako plačo opraviti več ur, sočasno so vlade prepovedovale zaposlovanje v javnem sektorju in zniževale število delovnih mest, s čimer so bili zaposleni soočeni z višjimi delovnimi obremenitvami. Obenem je prišlo do številčnejšega sklepanja pogodb za določen čas, kar je privedlo do vse bolj negotovih oblik zaposlovanja, zlasti še v predšolski vzgoji, visokem izobraževanju in raziskovalni dejavnosti. Vsi ti in številni drugi ukrepi so imeli dolgoročen vpliv na zaposlene v javnem sektorju in v večini držav se njihova kupna moč še ni vrnila na predkrizno raven.

Vzgoja, izobraževanje, raziskovalna dejavnost in kultura v Sloveniji niso bili izjema, temveč še zdaj močno občutijo zapoznele posledice gospodarske krize. Ob občutni rasti slovenske gospodarske rasti, povečanju rasti obsega bruto domačega proizvoda, izboljševanju makroekonomskih razmer že četrto leto zapored, izkazanem presežku v državnem proračunu in ponovni vzpostavitvi makroekonomskih ravnovesij, potrebnih za nadaljnji razvoj, investicije in družbeno blaginjo, je po mnenju SVIZ čas, da tudi država svojim zaposlenim vrne vsaj del tistega, kar jim je odvze(ma)la zadnjih nekaj let. Podatki iz oktobra lani objavljene publikacije Plače in dodatki učiteljev in ravnateljev v Evropi 2015/2016, ki jo pripravljajo pri omrežju Eurydice, jasno kažejo, da se je v zadnjih osmih letih obvezna osnovna plača učiteljev povišala ali ostala stabilna v večini evropskih držav, v nekaterih pa učiteljice in učitelji za svoje delo kljub vsemu še prejemajo nižje plačilo kot leta 2009 – to velja tudi za Slovenijo. Hkrati v naši državi ostaja pod ravnjo iz leta 2009 tudi kupna moč učiteljev.

Evropska komisija medtem v aktualnem dokumentu Razvoj šol in odlično poučevanje za dober začetek v življenju (http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52017DC0248&from=EN) izpostavlja, da so visokokakovostni, motivirani in cenjeni učitelji jedro odličnega izobraževanja: »Za privlačnost poklica so pomembne plača, vrsta pogodbe in jasne možnosti poklicne poti. V nekaterih državah članicah učiteljski poklic izgublja v tekmovanju za najboljši kader v primerjavi z drugimi poklici. Učitelji pogosto zaslužijo bistveno manj kot povprečni delavci s terciarno izobrazbo: plače dosegajo od 74 % v predšolski vzgoji do 92 % na ravni višjega sekundarnega izobraževanja. Države z zelo nizkimi ravnmi plač ali slabo varnostjo zaposlitve težko privabijo novince in zapolnijo nezasedena delovna mesta z najbolj kvalificiranimi kandidati.«

Čas je torej, da slovenski delavci tako v zasebnem kot javnem sektorju prejmejo višje plače, da država javnim uslužbencem vrne, kar jim je odvzela v času krize, in da skladno z zahtevami torkovega protestnega shoda najprej poskrbi za najbolj ranljive in najbolj podcenjene poklice in zaposlene. Da je to možna izbira in odločitev, kaže primer Irske, kjer se tamkajšnji sindikati z vlado pogajajo o novem plačnem dogovoru, ki naj bi znova vzpostavil leta 2009 veljavna razmerja in kupno moč, ki so jih medtem porušili številni rezi in zamrznitve.