Ob letošnjem kulturnem prazniku

Pred 8. februarjem, slovenskim kulturnim praznikom, je Statistični urad  pripravil nekaj zanimivih informacij, povezanih s Francetom Prešernom, kulturo in obeleževanjem praznika. Tako med drugim poroča, da so po Francetu Prešernu poimenovani en vrtec, štiri osnovne šole in ena gimnazija. France Prešeren (1800-1849) je sicer pripadal smeri takratne romantike, v spomin pa se je zapisal tudi s svojimi prizadevanji za posodobitev slovenskega jezika. Posebej znane so njegove pesmi v obliki soneta, njegovo sedmo kitico Zdravljice smo Slovenci vzeli za himno, prav tako jo lahko preberemo vgravirano v kamnitih ploščah na Prešernovem spomeniku in na vrhu Čopove ulice v Ljubljani. Letos sicer na 8. februar zaznamujemo 170. obletnico smrti velikega pesnika.

Prav te dni se je sicer tudi parlamentarni Odbor za kulturo seznanil s predlogom rebalansa proračuna za leto 2019 na postavki ministrstva za kulturo, ki glede na sprejeti proračun predvideva za dobrih 30,4 milijona evrov več sredstev. Delež ministrstva v državnem proračunu prvič po letu 2012 znaša 1,9 odstotka, v celoti dobrih 193 milijonov evrov. Integralna sredstva se povečujejo za 19,4 milijona, evropska pa za 9,1 milijona evrov. Za dva milijona se povečujejo tudi pravice porabe. Sredstva bo ministrstvo porabilo za stroške dela zaposlenih pri posrednih in neposrednih proračunskih porabnikih, za plačila prispevkov samozaposlenih, republiške priznavalnine, nakup opreme in investicijsko vzdrževanje. Za programe v kulturi bo tako ostalo dodatnih 5,8 milijona evrov. Na področju medijev in avdiovizualni kulturi se za 800.000 evrov povečujejo sredstva za film, povišal se bo tudi delež za javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev. V umetniških programih je ministrstvo največ dodalo sofinanciranju nevladnih organizacij, in sicer v višini 800.000 evrov. Pri varstvu kulturne dediščine in knjižničarstvu je ministrstvo dobrih 168.000 evrov dodalo spomenikom, ki so v lasti države, ter 232.000 evrov za nakup knjižničnega gradiva. Investicije v kulturi se bodo dvignile za milijon evrov. Ljubiteljski kulturi so dodali 100.000 evrov, prav toliko za štipendije, za približno 100.000 evrov se bodo zvišala tudi sredstva za digitalizacijo.

Kot je razvidno iz statistik za leto 2017, so celotni izdatki države za kulturo znašali 199 evrov na prebivalca, vsak prebivalec pa je v kulturo v povprečju vložil 192 evrov. V kulturi je po podatkih iz oktobra 2018 delovalo 14.861 oseb, od tega jih je bilo nekaj več od 36 odstotkov samozaposlenih. Med petimi najbolj pogostimi poklici s področja kulture so novinarji; prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci; bibliotekarji in dokumentalisti; tehniki operaterji ter glasbeniki, pevci in skladatelji. Sicer je med kulturniki 57 odstotkov žensk in 43 odstotkov moških. Država je v letu 2017, za katerega so na razpolago zadnje statistike, za kulturo skupno namenila več kot 410 milijonov evrov. Sredstva so bil namenjena za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva. Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu, pa je v letu 2017 znašal en odstotek. "Za primerjavo: to je v povprečju nekaj več kot polovica prispevka slovenskega kmetijstva k skupnemu BDP (1,7 odstotka)," so navedli pri statističnem uradu. Pred letošnjim in lanskim letom so sredstva za kulturo padala. Na Statističnem uradu so opravili tudi analizo celotnih izdatkov sektorja država za kulturo med letoma 2010 in 2017 ter ugotovili, da so ti izdatki leta 2010 znašali 235 evrov na prebivalca, do leta 2017 pa so padli na 199 evrov na prebivalca.